Čeprav je to pogosto povezano s toplimi odnosi in pomočjo družini, pa za številne pomeni tudi čustveno izčrpanost, izgubo svobode in tiho, a trdovratno krivdo.
Vloga, ki ni vedno prostovoljna
V mnogih družinah velja, da je pomoč babice ali dedka nekaj samoumevnega – še posebej, če so v pokoju. Toda v resnici to pogosto ni prostovoljna odločitev, temveč pričakovanje, ki ga spremljata pritisk in občutek dolžnosti. Veliko starejših ne želi pustiti na cedilu svojih otrok, obenem pa čutijo, da se ne morejo pritoževati, ker naj bi bilo to naravno.
Raziskava objavljena v reviji Ageing & Society ugotavlja, da se številni stari starši, ki redno varujejo vnuke, počutijo preobremenjene, kljub ljubezni do otrok. Opisujejo, da imajo občutek, kot da so znova "ujetniki urnikov", brez možnosti izbire.
Zakaj je pomembno postaviti meje?
Čeprav pomoč družini zveni plemenito, je postavljanje meja nujno za ohranjanje psihičnega in fizičnega zdravja starejših. Stari starši imajo pravico do odmika, tišine, potovanj ali preprosto – do svobode. Ko to pravico zanemarijo, se pogosto pojavijo:
- izgorelost in čustvena izpraznjenost,
- občutek zlorabljenosti,
- tiho nezadovoljstvo, ki vpliva tudi na odnose z otroki.
Starejši, ki se ne znajo ali ne upajo postaviti zase, se pogosto znajdejo v vlogi, iz katere težko izstopijo, saj jih pri tem zavira globoko zakoreninjena krivda: Kaj pa, če me bodo imeli za sebičnega?
Kako reči "ne", brez da bi porušili družinske odnose?
Reči ne ne pomeni, da ne ljubite svojih otrok ali vnukov. Pomeni le, da cenite tudi sebe. Tukaj je nekaj praktičnih korakov, ki vam lahko pomagajo:
- Postavite meje vnaprej: Pogovorite se o tem, kdaj in koliko ste pripravljeni pomagati.
- Bodite jasni in odkriti: Namesto tihega nelagodja raje odkrito povejte, če česa ne zmorete ali ne želite.
- Odkrijte svoje potrebe: Če vam čas zase veliko pomeni – je to povsem legitimno in vredno zaščite.
- Sodelujte po svojih zmožnostih: Pomagajte, ko lahko – ne pa vedno, ko vas potrebujejo.
- Ne opravičujte se, če postavite mejo: Meja ni egoizem – je skrb za dobrobit obeh generacij.
Ko daš preveč, lahko izgubiš sebe
Zelo pomembno je razumeti, da nenehna razpoložljivost ni znak ljubezni, temveč pogosto pot v izgorelost. Ljubezen ni v tem, da se razdamo do konca, ampak v tem, da pomagamo, ko zmoremo – in da znamo jasno povedati, kdaj ne moremo. "Če hočemo ostati babica in dedek, ne da bi postali varuška in šofer, moramo jasno povedati, kje je meja," pravi družinska terapevtka Ruth Nemzoff v intervjuju za Psychology Today.
Upokojitev je vaša – ne nova služba brez plačila. In čeprav je čas z vnuki dragocen, ni vaša dolžnost, da prevzamete vsakdanje breme starševstva namesto svojih otrok. Ko postavite meje z ljubeznijo in odločnostjo, krepite odnose – ne slabite jih.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV