Prenehajte to govoriti svojemu otroku: tri fraze, ki škodijo otrokovi samozavesti

Otroci si povedano zapomnijo in sporočila pogosto razumejo dobesedno. Zato strokovnjaki za razvoj otrok opozarjajo, da se je pri vzgoji smiselno izogibati določenim frazam, ki lahko – pogosto nevede – povzročijo frustracijo, odpor ali občutek manjvrednosti.

Način, kako odrasli govorijo z otrokom, sčasoma postane način, kako otrok govori sam s seboj. Če so besede povezane z očitki, razvrednotenjem ali zanikanjem čustev, lahko otrok začne verjeti, da z njim nekaj ni v redu. Takšna sporočila dolgoročno vplivajo na samopodobo, samozaupanje in sposobnost uravnavanja čustev.

Strokovnjaki poudarjajo, da otroci ne potrebujejo popolnih staršev, temveč odrasle, ki se zavedajo moči besed in znajo priznati čustva, tudi kadar so neprijetna.

1. Nisi sposoben ali To je pretežko zate

Takšne izjave otroku ne sporočajo, da je naloga zahtevna, temveč da sam ni dovolj sposoben. To lahko vodi v občutek nemoči, strah pred poskusi in zmanjšano motivacijo. Otrok se začne izogibati izzivom, ker se boji neuspeha.

Namesto tega je priporočljivo govoriti o situaciji ali nalogi, ne o otroku kot osebi. Bolj podporen pristop je na primer:

To je res zahtevno. Poskusiva skupaj ali poiščiva drugačen način.

S tem otroku sporočimo, da je izziv del učenja in ne merilo njegove vrednosti.

2. Ker sem tako rekel/a

Ta fraza pogosto pomeni konec pogovora. Otroku ne ponudi razlage, temveč zahteva slepo poslušnost. Posledica je lahko večja frustracija, upor ali pasivno sprejemanje pravil brez razumevanja.

Otroci lažje sodelujejo, če razumejo razlog za določeno pravilo. Kratka in mirna razlaga – tudi če otrok z njo ni zadovoljen – gradi občutek varnosti in zaupanja. Na primer:

Vem, da ti ni všeč, a to pravilo obstaja zato, da te zaščiti.

3. Umiri se ali Ne bodi tako občutljiv/a

Ko je otrok razburjen, žalosten ali jezen, takšne fraze pogosto delujejo nasprotno od želenega. Otrok dobi sporočilo, da so njegova čustva napačna ali nezaželena, kar lahko vodi v potlačevanje občutkov in večjo notranjo napetost.

Veliko učinkovitejši je odziv, ki potrdi otrokovo doživljanje:

Vidim, da si zelo razburjen. Povej mi, kaj se dogaja.

S tem otroku pomagamo razumeti čustva in se jih naučiti obvladovati.

Tudi te izjave lahko povečujejo frustracijo

Poleg treh najpogostejših fraz strokovnjaki opozarjajo še na druge izjave, ki lahko sprožijo odpor ali zapiranje vase:

Zakaj nikoli ne poslušaš?

Vedno delaš isto napako.

Nehaj jokati.

Takšne posplošitve in absolutni izrazi otroku sporočajo, da trud ni pomemben in da so napake del njegove osebnosti, ne pa del učenja.

Namesto ukazov, razvrednotenja ali zanikanja čustev je priporočljivo uporabljati jezik, ki spodbuja sodelovanje, razumevanje in reševanje težav. Na primer:

Vidim, da ti je res težko.

Razumem, da si razočaran. Kaj misliš, da bi pomagalo?

Povej mi, kaj potrebuješ v tem trenutku.

Takšen način komunikacije otroku daje občutek slišanosti, spoštovanja in varnosti.

Besede imajo dolgoročen vpliv na otrokovo čustveno zdravje in odnos do samega sebe. Strokovnjaki zato staršem svetujejo, naj se izogibajo frazam, ki lahko povzročajo frustracijo, sram ali občutek manjvrednosti, ter jih nadomestijo z bolj empatičnim in razlagalnim jezikom.

Popolna vzgoja ne obstaja, obstaja pa zavedanje, da lahko že majhne spremembe v komunikaciji pomembno prispevajo k bolj mirnemu, varnemu in spodbudnemu okolju za otrokov razvoj.

Viri: CNBC, Netmums