Sramežljivost ali nekaj drugega? Kako pomagati otroku pri odnosih z vrstniki

Način, na katerega se starši odzivate v socialnih situacijah – kako komunicirate s prijatelji, partnerjem ali sodelavci – je za otroka pomembna učna izkušnja. Otroci vas ves čas opazujejo in se od vas učijo.

Topel, spoštljiv odnos z otrokom ter pozitivna disciplina dokazano spodbujata boljši razvoj socialnih veščin. Namesto kaznovanja in groženj je ključnega pomena odprt pogovor – razlaga pravil, poslušanje in razumevanje otrokovega doživljanja. Ko je otrok razburjen, ne zmanjšujte pomena njegovih čustev (npr. Ne bodi smešen!), temveč mu pomagajte prepoznati občutke in jih umiriti.

Starši naj postanejo čustveni trenerji, ki otroka učijo, kako ravnati z neprijetnimi čustvi, kot so jeza, razočaranje ali tesnoba. Otroci, ki se naučijo čustvene regulacije, se bodo lažje spopadali tudi z izzivi v prijateljstvih.

Spretnost navezovanja in ohranjanja prijateljstev ni prirojena. Gre za veščino, ki jo je – kot branje ali vožnjo s kolesom – treba osvojiti z vajo in podporo.

Začnite z igranjem vlog doma. Otroka naučite preprostih strategij, kako pristopiti k vrstniku:

- Začni s komplimentom: Všeč mi je tvoja majica.

- Postavi odprto vprašanje: Kaj najraje počneš med odmorom?

- Aktivno poslušaj: vzdržuj očesni stik, kimaj, postavljaj dodatna vprašanja.

- Deli osebne izkušnje: pogovor naj ne bo enosmeren – spodbudite otroka, naj tudi sam pove kaj o sebi.

- Otrok se veliko nauči tudi prek zgodb. Ob branju knjig ali gledanju risank se pogovorite o tem, kako se liki počutijo v določenih situacijah.

Spori in nesoglasja so del odraščanja. Pomembno je, da otrok razvije veščine mirnega reševanja konfliktov:

- pogajanje,

- iskanje kompromisov,

- opravičilo.

Pojasnite mu, da opravičilo ni znak šibkosti, ampak zrelosti. Vadite konkretne primere stavkov, kot so: Oprosti, da sem te izključil iz igre. Se želiš zdaj igrati z nama?

Pokažite mu tudi, kako popraviti napako – denimo, pomagati prijatelju ponovno zgraditi stolp iz kock.

Otroci se pogosto bolje povežejo, kadar delajo za skupen cilj. Namesto tekmovalnih iger organizirajte dejavnosti, ki temeljijo na sodelovanju:

- skupna gradnja utrdbe iz blazin,

- izdelava plakata,

- peka piškotov.

Tovrstne dejavnosti spodbujajo timsko delo in zmanjšujejo možnosti za spore.

Sramežljivost ni nujno nekaj slabega, a pomembno je razlikovati med introvertiranostjo in sramežljivostjo. Introvertirani otroci raje preživljajo čas sami, imajo manj, a tesnejše prijatelje in se ob tem dobro počutijo. Sramežljivost pa je pogosto povezana s strahom pred zavrnitvijo.

Ne silite ga v situacije, ki mu povzročajo nelagodje.

Začnite postopoma – druženja ena na ena v znanem okolju (doma).

Vključite ga v strukturirane aktivnosti, kot so športni ali likovni krožki, kjer druženje poteka naravno skozi skupno dejavnost.

Tako otrok razvija socialne stike brez pretiranega pritiska.

Bodite vključeni v otrokovo socialno življenje – sprašujte ga o prijateljih, poslušajte brez obsojanja. A pazite, da ne postanete vsiljivi, zlasti ko otrok odrašča. Prekomeren nadzor lahko vodi v zapiranje vase ali upor.

Namesto tega gradite odnos zaupanja, kjer se otrok počuti varno, da z vami deli, kar doživlja.

Če opazite, da je otrok:

- pogosto žalosten, osamljen ali agresiven,

- izključen iz družbe,

- ne kaže napredka kljub vaši pomoči,

... je morda čas za posvet s strokovnjakom. Pomoč lahko poiščete pri šolskem svetovalnem delavcu, psihologu ali terapevtu za otroke. Vzrok za težave so lahko tudi druge okoliščine, kot so anksioznost, ADHD ali depresija.

Sposobnost navezovanja in ohranjanja prijateljstev je ena najpomembnejših veščin za življenje. Z vašo ljubečo podporo, razumevanjem in zgledom lahko otrok postopoma razvije samozavest, empatijo in socialne veščine, ki mu bodo koristile na dolgi rok.

Tudi če vaš otrok ni izrazito družaben, to še ne pomeni, da ima težave. Pomembno je, da ima možnost svobodne izbire in čuti, da je sprejet takšen, kot je.

Vir: net.hr