Temne sence otroštva: nasilje v družini je pogostejše, kot si želimo priznati

V Sloveniji je 16 odstotkov žensk po 15. letu starosti izkusilo fizično ali spolno nasilje osebe, ki ni njihov partner. Na ravni Evropske unije je ta delež še višji – o takšnem nasilju poroča vsaka peta ženska.

Skoraj desetina Slovenk (9,3 odstotka) je doživela fizično nasilje, vključno z grožnjami, 1,5 odstotka pa je bilo žrtev posilstva. Druge oblike spolnega nasilja – neprimerni spolni komentarji, nedovoljeni dotiki, prisila v spolne odnose ter druge ponižujoče spolne aktivnosti – je doživelo 5,2 odstotka žensk. To je skoraj štiri odstotne točke manj od povprečja EU (9,1 odstotka).

Med ženskami, starimi od 18 do 74 let, jih je kar 28 odstotkov poročalo o eni od oblik nasilja s strani intimnega partnerja. Najpogosteje gre za psihično nasilje, ki je pogosto prvi korak v stopnjevanju nasilnega vedenja.

Fizično ali spolno nasilje v partnerskem odnosu je doživelo nekaj več kot 12 odstotkov žensk. Zaskrbljujoče je, da skoraj polovica žrtev partnerjevo nasilje prenaša več kot pet let, kar potrjuje, da gre za dolgotrajen in ponavljajoč se cikel, iz katerega je težko izstopiti.

Podatki razkrivajo, da je v otroštvu skoraj 14 odstotkov žensk doživljalo fizično nasilje s strani staršev, več kot šest odstotkov pa je bilo spolno zlorabljenih – kar je enako povprečju EU.

Nasilje ne pušča posledic le na neposrednih žrtvah. Po zakonu o preprečevanju nasilja v družini so žrtve tudi otroci, ki nasilje opazujejo ali živijo v okolju, kjer se dogaja. Kar 37 odstotkov žensk je bilo v otroštvu priča psihičnemu ali fizičnemu nasilju staršev, kar je nekoliko nad evropskim povprečjem (34,6 odstotka).

Hude posledice, ki zaznamujejo življenje

Ženske, ki so doživele nasilje, se pogosto spopadajo z dolgoročnimi telesnimi in psihičnimi posledicami. Med žrtvami nasilja jih je:

40 % utrpelo telesne poškodbe,

35 % doživelo psihološke posledice,

25 % pa se je počutilo življenjsko ogroženih.

Nasilje v partnerskem odnosu je še posebej uničujoče – žrtve poročajo o izrazito hujših negativnih posledicah kot pri nasilju, ki ga povzroči oseba zunaj intimnega kroga.

Kljub razširjenosti nasilja številne žrtve o svoji izkušnji ne spregovorijo. Skoraj dve tretjini (65 odstotkov) žensk nasilje zaupa bližnji osebi, medtem ko ga policiji prijavi le 21 odstotkov žrtev. Ta delež je sicer višji od povprečja EU (14 odstotkov), a še vedno kaže na strah, sram in nezaupanje, ki spremljajo prijavo nasilja.

Izraz femicid se uporablja za umore žensk in deklet zaradi njihovega spola, pri čemer so najpogostejši storilci nekdanji ali sedanji partnerji. V Sloveniji so podatki še posebej skrb vzbujajoči:

od leta 2014 do 2024 je bilo umorjenih 67 žensk,

v 74,6 % primerov je bil storilec bližnja oseba,

29 žensk je ubil partner,

21 pa drug družinski član.

Za primerjavo: v istem obdobju je bilo umorjenih 86 moških, pri katerih so bili storilci večinoma znanci ali neznanci (67,4 %).

Mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami obeležujemo 25. novembra, odkar so ga leta 1999 razglasili Združeni narodi. Datum ni izbran naključno: 25. novembra 1960 je dominikanski diktator Rafael Trujillo brutalno umoril tri sestre Mirabal – politične aktivistke, ki so se borile proti režimu. Njihova smrt je postala simbol boja proti nasilju nad ženskami po vsem svetu.