Partner si želi otroka, jaz pa ne: kaj zdaj?

Odgovor ni preprost. Še posebej zato, ker pri otrocih pravzaprav ni mogoče skleniti običajnega kompromisa. Ni se mogoče odločiti za starševstvo samo za nekaj let. Zato je pomembno, da se partnerja o tej temi pogovarjata iskreno in brez pritiska.

1. Najprej ugotovita, kaj pravzaprav pomeni "ne želim otrok"

Stavek "ne želim otrok" lahko pomeni zelo različne stvari.

Nekdo je lahko popolnoma prepričan, da si starševstva v življenju ne želi. Drugi morda pravi "ne zdaj", ker ga je strah odgovornosti, finančne negotovosti, izgube svobode ali sprememb, ki jih prinese otrok.

Britanska organizacija Relate opozarja, da si ljudje vprašanje starševstva razlagajo različno in da lahko na njihov odnos do otrok vplivajo tudi lastne izkušnje iz otroštva, predstave o starševstvu in življenjske okoliščine.

Zato je koristno vprašati: Ali si otrok res ne želim nikoli ali si jih trenutno samo ne predstavljam?

2. Pogovor naj ne bo poskus prepričevanja

Če si eden želi otroka, drugi pa ne, lahko pogovor zelo hitro postane pritisk.

"Saj si boš premislil."

"Če me imaš rad, boš to naredil zame."

"Vsi si nekoč želijo otrok."

Takšni stavki ne pomagajo. Partner, ki ni prepričan, potrebuje prostor, da ugotovi, kaj si želi sam, ne kaj bi moral želeti zaradi zveze.

Svetovalka Sahaj Kaur Kohli za The Washington Post pri podobni dilemi svetuje, naj se človek pri odločitvi ne vodi predvsem iz strahu, da bo izgubil partnerja. Pomembno je, da si vzame čas in razmisli, kakšno življenje si želi zase.

3. Ne računajta na to, da si bo drugi zagotovo premislil

To je morda najtežji del.

Človek si lahko premisli. A če si eden od partnerjev zelo želi otroke, ni dobro graditi prihodnosti na upanju: Ko me bo dovolj ljubil, si jih bo želel.

Prav tako ni pošteno od človeka, ki otrok ne želi, pričakovati, da bo nekoč spremenil svoje mnenje.

4. Pogovorita se tudi o tem, kakšno življenje si predstavljata

Vprašanje ni samo: Ali želiš otroka?

Veliko pomembnejša so lahko vprašanja:

Kako si predstavljaš svoje življenje čez deset let?

Kako bi otrok spremenil tvoje vsakdanje življenje?

Česa te je pri starševstvu strah?

Kaj te pri njem privlači?

Kako si predstavljaš delitev skrbi za otroka?

Kaj bi se zgodilo z vajinim delom, prostim časom in financami?

Bi si želel otroka, če ne bi bilo nobenega pritiska partnerja ali okolice?

Tak pogovor lahko pokaže, ali gre za globoko in trdno življenjsko odločitev ali za strah pred nečim, česar si človek še ne zna predstavljati.

5. Kaj pa, če se nihče ne premakne?

Včasih je odgovor preprosto boleč: želji sta nezdružljivi.

Če si ena oseba predstavlja življenje z otroki, druga pa življenje brez njih, lahko vztrajanje v zvezi pomeni, da bo moral eden od njiju nekoč opustiti nekaj, kar mu je zelo pomembno.

Tudi strokovni nasveti pri takšnih dilemah poudarjajo, da odločitev za otroka ne bi smela biti rezultat strahu, izsiljevanja ali občutka dolžnosti.

To pa ne pomeni, da se mora vsak par, ki se glede otrok trenutno ne strinja, takoj raziti. Pomeni predvsem, da si morata priznati, kako pomembno je to vprašanje in si dati dovolj prostora za iskren odgovor.

Če si želimo otroka, je pomembno, da si to priznamo. Če ga ne želimo, je prav tako pomembno, da je naš 'ne' slišan.

In če še ne vemo, kaj si želimo, je tudi to odgovor, vsaj za zdaj.

Vir: The Washington Post