Opozorilni znaki, da vaš partner ni pripravljen na starševstvo

Annie Wright, priznana terapevtka za zakonske in družinske odnose iz Berkeleyja v Kaliforniji, opozarja: "Starševstvo poveča vse težave v zvezi – dobesedno za milijonkrat."

Po njenih besedah se resnični značaj partnerja pogosto razkrije šele po koncu začetne zaljubljenosti, ko življenje postane bolj zahtevno, stresno in rutinsko. Starševstvo je eden največjih izzivov, ki od posameznika zahteva nesebičnost, čustveno zrelost, odgovornost in pripravljenost na odrekanje.

Terapevtka navaja štiri ključne znake, ki kažejo, da vaš partner (še) ni primeren za starševstvo in da bi skupna družina lahko prinesla več škode kot koristi.

Če vaš partner ob najmanjšem stresu eksplodira, se zapre vase, vas obtožuje ali dramatično reagira, gre za znak čustvene nezrelosti. Starševstvo je polno neprespanih noči, nepredvidljivih situacij, otroškega joka, izpadov in nenehne potrebe po potrpežljivosti. "Otrok ne more biti terapevt nezrelega starša."

Če partner ne zna predelati svojih frustracij brez napadanja ali umikanja, bo vloga starša zanj (in za otroka) pretežka.

2. Vedno postavlja svoje potrebe na prvo mesto

Starševstvo pomeni nenehno postavljanje potreb otroka pred svoje lastne. Če nekdo že zdaj ne zna sklepati kompromisov, pomagati ali dati prednost skupnim ciljem, bo verjetno težko deloval kot odgovoren starš.

Primeri:

- Vedno najprej poskrbi za svoje hobije ali želje,

- Ignorira vaše potrebe ali prošnje,

- Pogosto išče "izgovore", zakaj ne more sodelovati ali pomagati.

"Otrok ni projekt, ki se ga vključi, kadar je čas. Je vsakodnevna obveznost," opozarja terapevtka.

Če se pogosto zgodi, da vas partner "povozi" v pogovoru, reče "pretiravaš", "to ni nič takega" ali vas celo osmeši, ko izrazite svoje skrbi, je to velik rdeč alarm. "Če partner ne more sočutno prisluhniti vam, kako bo šele razumel otroka?"

Empatija, spoštovanje in čustvena podpora so temelj zdravega odnosa in še toliko bolj pomembni, ko pride otrok. Otrok potrebuje stabilno okolje, ki temelji na spoštovanju in razumevanju med staršema.

Ali partner pogosto obtožuje druge za svoje napake? Je neodgovoren pri denarju, službi ali skupnih obveznostih? Starševstvo prinaša ogromno obveznosti – od financ, razporeda, organizacije, zdravja in vzgoje.

Če nekdo beži pred odgovornostjo ali vedno najde "nekoga drugega, ki je kriv", ne bo znal (ali hotel) sprejeti vloge zrelega, zanesljivega starša.

Če v partnerjevem vedenju prepoznate katerega od teh opozorilnih znakov, ni nujno, da takoj končata zvezo, a pomeni, da je potreben resen pogovor o prihodnosti in osebni rasti.

Kaj lahko naredite:

- Začnite iskren pogovor – brez obtoževanja, z željo po razumevanju.

- Spodbujajte osebni razvoj – terapijo, skupno učenje, samorefleksijo.

- Postavite meje in pričakovanja – jasno izrazite, kaj želite in česa ne sprejemate.

- Opazujte dejanja, ne le besede – obljube niso dovolj, če jim ne sledijo spremembe.

Imeti otroka je največja odgovornost, ki jo lahko dva človeka sprejmeta skupaj. Čeprav ni mogoče stoodstotno napovedati, kakšen bo kdo kot starš, je pomembno, da pozorno spremljate vzorce vedenja – še preden naredite naslednji korak.

"Ljubezen ni dovolj. Starševstvo zahteva zrelost, empatijo in pripravljenost na delo na sebi," je še poudarila terapevtka.

Vir: dnevno.hr