Malo je takšnih, ki bi iz zveze, ko je enkrat v njej otrok, izstopili lahkotno in brez premisleka. Najbrž se nobenemu od samohranilcev ni bilo lahko odločiti za ta korak, pa vendar je za vse skupaj, predvsem pa za otroka, boljše, če odrašča v zdravem okolju, kjer ni prerekanj, kričanja, morebitnega psihičnega in fizičnega nasilja ter nesoglasij v družini.
Odločitev, da boste samostojno skrbeli za otroka in ustvarili zanj dom, kjer bo varen in preskrbljen je izjemno pogumna. Že pari, ki skupaj vzgajajo otroka in si delijo skrb zanj, priznavajo, da to ni vedno lahko in da se soočajo z marsikatero oviro ali težavo na svoji poti. Za samohranilce pa se breme toliko bolj poveča, ko se eden izmed partnerjev odloči izstopiti iz kroga odgovornosti. Usklajevanje službe, varstva, zadostno in kvalitetno preživljanja časa z otrokom ter usklajevanje vseh drugih obveznih aktivnosti prav gotovo v enostarševski družini predstavljajo velik izziv. Zato trud in požrtvovalnost, ki prihajata s strani osebe, ki sama skrbi za otroka, nista zanemarljiva.

To pa je 10 priznanj in misli, ki so jih želele mamice samohranilke deliti z ostalimi:
Biti mama samohranilka je izjemno težko, vendar je ostati v nesrečni zvezi še toliko težje.
V redu smo. Naj se vam ne smilimo in naj vas ne skrbi za nas. Raje bodite tu, kadar vas potrebujemo.
Četudi sem šla čez težko obdobje, sem zdaj še bolj prepričana, da sem ravnala prav. Srečo svoje družine sem vzela v lastne roke in naredila iz tega najboljše za vse nas. To si zasluži vašo podporo.
Posledice tega, da sem samohranilka? Otroci so otroci in vsak otrok kdaj naredi kakšno neumnost in sklepanje, da je moj otrok neubogljiv zato, ker ga vzgaja mama samohranilka, je izjemno površno.
Ni mi lahko prositi za pomoč, tudi kadar jo krvavo potrebujem. Bom pa zagotovo cenila trenutek, ko mi boste ponudili roko in mi pomagali.
Ne podcenjujte moč samohranilke. Potrebovala jo je namreč ogromno za odločitev, da bo otroka vzgajala sama.
Včasih sem zelo srečna, včasih žalostna, včasih osamljena in včasih se imam pravzaprav res lepo. Kot se imate tudi ostali starši v svojih družinah.
Ni pomembno, kakšen je bil otrokov oče in kaj je vse slabega storil. Jaz sem ta, ki odloča, kaj bo svojemu otroku povedala o njemu in odnosu z njim.
Zgolj zato, ker sem samohranilka, ne pomeni da neprestano iščem novega partnerja. Trenutno mi je skrb za otroka na prvem mestu in mi ni do nove zveze z moškim. In zato mi ne predlagajte zmenka ali vsakega samskega prijatelja.
Mogoče se vam zdi težko razumeti, da sva otrok in jaz ena mala srečna družinica, saj včasih tudi sama podvomim vase in se mi zdi, da ne bom dovolj za svojega otroka, vendar me njegovi uspehi in sreča v očeh opomnejo, da se motim in da sem lahko pravzaprav ponosna nase.
Komentarji (2)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV