Starševstvo partnerski odnos pogosto obremeni bolj, kot partnerja sprva pričakujeta. Dneve zapolnijo šola, dejavnosti, pregledi, vožnje, gospodinjstvo, organiziranje družinskega ritma in nenehno prilagajanje potrebam otrok. Tudi ko otroci niso več majhni, skrbi ne izginejo, temveč se pogosto le preoblikujejo.
Če je bila le nekaj desetletij nazaj vzgoja otroka bolj kot ne domena mame, pa je v današnjem času zelo drugače. V ospredju je moderno očetovstvo, za katerega so značilni delitev vlog, aktivna vključenost očeta pri vzgoji in negi otroka ter usmerjenost k zdravemu in zadovoljnemu partnerstvu.
Prihod novega člana v družino vsekakor precej spremeni ritem življenja in navade, ki sta jih imela pred tem kot par. Skrb in nega za otroka vzameta veliko časa, kratita spanec in rado se zgodi, da v vsem novem stanju pozabita negovati vajin odnos.
Uspešno ohranjanje iskre v odnosu in negovanje partnerske vezi je lahko še posebej zahtevno, ko enkrat postaneta starša. Otroci zahtevajo veliko pozornosti in skrbi in hitro se zgodi, da se znajdete med vsemi starševskimi obveznostmi na eni strani in želji po intimi ter partnerskem odnosu na drugi strani. Kako poiskati zlato sredino?
Način, kako starši razrešujejo svoje spore, lahko otroke zaznamuje za vse življenje. Kako starševski prepiri vplivajo na njih in njihovo duševno zdravje?
Veliko je žensk, ki preden postanejo matere trdijo, da 'one pa ne bodo nikoli' ... Nikoli ne bodo zapostavljale partnerja, nikdar ne bodo pozabile nanj, še naprej se bodo urejale in ne bodo se 'zapustile', še vedno si bodo znale vzeti čas zase, za zmenek z možem. No, potem pa res postanejo mame in ugotovijo, da to ne gre tako zlahka, kot se sprva zdi.
Je vsaka nesrečna družina nesrečna na svoj način? Kaj je ugotovil pri opazovanju odnosov John Gottam in ali imajo vsi slabi zakoni na koncu le nekaj skupnega? Preverite v spodnjem zapisu.
Vprašanje, s katerim se sreča več parov, kot bi si morda mislili: kaj storiti, ko si eden močno želi otroka, drugi pa ne?
Če bi različne pare vprašali, kaj si predstavljajo pod besedo tišina v odnosu, bi bili njihovi odgovori različni. Za nekatere je to del konfliktnega obdobja, ko se partnerja med seboj ne pogovarjata, drugi to obdobje imenujejo 'kaznovanje s tišino', ko se eden od partnerjev zapre vase in manipulira z ignoriranjem drugega. Nekateri pa si pod tem pojmom predstavljajo enostavno premalo učinkovite komunikacije in delitve potreb, želja, hrepenenj. Ker uspešen in zdrav partnerski odnos zahteva odprto komunikacijo, je v nadaljevanju predstavljen poglobljen pogled na tišino, ki lahko na razmerje deluje zelo razdiralno.
Prihod otroka partnerski odnos skoraj neizogibno spremeni. Časa v dvoje je manj, vsakdan postane bolj organizacijsko zahteven, utrujenost večja, pozornost pa je predvsem v prvih letih razumljivo usmerjena k otroku. Zato obdobja, ko je partnerstvo nekoliko v ozadju, sama po sebi niso znak, da je z odnosom nekaj narobe ...
Soodvisnost je koncept, ki se uporablja za opis nefunkcionalnega vzorca vedenja ali dinamike odnosa. Zamisel o dveh partnerjih, ki čutita, da drug brez drugega nista nič in ne obstajata ter svojo identiteto črpata drug od drugega, je pogosta v literaturi, pesmih in filmih. Vendar pa ta prikaz dejansko opisuje soodvisno in nezdravo dinamiko partnerskega odnosa. Za takšen odnos je značilna izrazita prepletenost med partnerjema, nezmožnost samostojnosti in pomanjkanje razmejitev.
Izračunajte, kako velik bo vaš otrok, ko odraste.
Upoštevajte, da je izračun velikosti le približen.
Izračunajte, kdaj so vaši plodni dnevi in kdaj imate predvideni datum poroda.
Upoštevajte, da je izračunan datum poroda le približen.
