Ameriška nogometna legenda in dobitnica olimpijskega zlata Abby Wambach je odkrito priznala, da starši pogosto čutijo pritisk, da morajo biti prisotni na vsakem treningu, tekmi ali dejavnosti svojega otroka. A po njenih besedah to ni vedno v otrokovo korist. "Ne počutite se krive, če po šoli ne morete priti na trening. Ko pustite otroke s soigralci in trenerjem, jim s tem dajete prostor, da razvijajo samostojnost, odgovornost in notranjo motivacijo."
Namesto da bi starši opazovali vsak gib s tribun, jim športnica svetuje: "Usedite se v avto, pojdite na sprehod, preberite knjigo – a pustite jih, naj igrajo brez vašega pogleda," je dejala v svojem podkastu Welcome to the Party.
Zakaj otrok potrebuje svobodo brez nenehnega nadzora
Prisotnost staršev med treningom je pogosto dobro mišljena, vendar ima lahko tudi nasproten učinek.
Ko otrok med igro pogleda proti igrišču in opazi starša, ki ga spremlja, lahko to preusmeri njegovo motivacijo – začne igrati zato, da bi navdušil druge, ne pa iz lastnega veselja. "Želimo, da naši otroci tvegajo, poskusijo nekaj novega, naredijo napake in iz tega rastejo. Če ves čas čutijo, da jih nekdo ocenjuje, tega ne morejo."
Po njenem mnenju se prav v teh trenutkih otrok nauči samostojnosti in notranje discipline – dveh ključnih lastnosti, ki ju bo potreboval tudi v odraslem življenju.
Nevropsiholog William Stixrud, avtor podkasta Raising Good Humans, se s tem popolnoma strinja. Poudarja, da starši ne bi smeli poskušati 'oblikovati popolnega otroka', temveč jim pomagati, da sami odkrijejo, kdo so in kaj želijo postati. "Vaša naloga ni zagotoviti, da bodo vedno popolni ali da bodo vedno zmagali. Pomembno je, da jim pomagate razumeti, kakšno življenje si želijo in kako ga lahko vodijo sami," je zapisala revija People.
Tovrstna samostojnost se začne že pri drobnih stvareh – pri zaupanju, da lahko otrok sam trenira, sam sprejema odločitve in sam nosi posledice.
Pred tekmo – manj nasvetov, več spodbude
Športnica opozarja, da starši pogosto delajo napako tudi tik pred tekmo. Namesto da bi otroka motivirali, ga obremenijo z navodili in pričakovanji. "Ne govorite jim, naj tečejo hitreje ali brcajo močneje. To le povečuje pritisk," svetuje.
Namesto tega staršem priporoča, naj se pogovarjajo o vrednotah igre – ekipnem duhu, sodelovanju, spoštovanju in srčnosti.
Otroku lahko po tekmi postavite vprašanja, kot so:
- Kaj se je danes zgodilo, kar se ti je zdelo posebna zmaga – pa ni imelo zveze z rezultatom?
- Si videl, kako je tvoj soigralec navijal za druge?
- Si trenerju pomagal, ne da bi te prosil?
Takšni pogovori otroku pomagajo razvijati empatično in odgovorno držo, ne pa zgolj želje po zmagovanju.
Za konec je še poudarila, da otroci, ki čutijo, da jim starši zaupajo, pogosteje tvegajo, so bolj ustvarjalni in samostojni. "Naj se igrajo. Naj delajo napake. Naj rastejo. Naša naloga ni, da stojimo ob robu igrišča, temveč da jih objamemo, ko pridejo domov."
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV