Statistični urad Republike Slovenije je objavil podatke za leto 2025, ki kažejo, da je bilo lani podanih 8.492 priznanj očetovstva. Kar 85 odstotkov moških je očetovstvo priznalo že pred rojstvom otroka, dodatnih deset odstotkov pa v prvem mesecu po rojstvu. To pomeni, da je večina postopkov urejena zelo zgodaj in brez zapletov.
Kljub temu statistika razkriva tudi manj običajno plat družinskih razmerij
Pri 144 otrocih je bilo očetovstvo priznano šele po dopolnjenem prvem letu starosti. Med njimi so bili tudi primeri, ko so bili otroci ob uradnem priznanju starejši od 40 let.
Takšni primeri so redki, vendar kažejo, da vprašanja starševstva in družinskih vezi niso vedno rešena v zgodnjem otroštvu. Razlogi za pozno priznanje so lahko različni, od osebnih okoliščin in družinskih sporov do kasnejšega vzpostavljanja stikov med očetom in otrokom.
Slovenska zakonodaja sicer ne določa roka, do katerega bi bilo treba urediti priznanje očetovstva. Moški ga lahko prizna pri centru za socialno delo, pred matičarjem, v javni listini ali celo v oporoki. Če soglasja med vpletenimi ni, lahko o očetovstvu odloča tudi sodišče.
Podatki kažejo tudi, da so bili moški, ki so lani priznali očetovstvo, v povprečju stari 33,9 leta. Med njimi je bilo 21 očetov, starejših od 60 let. Za 22 otrok je bilo očetovstvo ugotovljeno v uradnem postopku, ko prostovoljno priznanje ni bilo podano.
Čeprav so zgodbe o priznanju očetovstva po 40 letih izjemne, statistika kaže predvsem to, da se v Sloveniji velika večina očetov za ta korak odloči že pred rojstvom otroka. Delež takšnih primerov je med najvišjimi doslej in kaže na vse zgodnejše urejanje starševskih pravic in obveznosti.
Vir: Ljubljanainfo.com, SURS
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV