Oče, ki šteje: kako ostati ob otroku po ločitvi

Po ločitvi je ključno, da oče ohranja reden stik z otrokom, tako osebno kot prek komunikacije (telefon, video klici). Raziskave kažejo, da otroci, katerih očetje ostanejo čustveno in socialno vključeni, dosegajo boljše rezultate v čustvenem razvoju in stabilnosti.

Konsistentnost pri stikih je pomembnejša od popolnosti urnikov – otrok mora vedeti, da je oče zanj vedno dosegljiv in prisoten.

Otroci, ki so bili priča razvezi, lahko doživljajo negotovost, strah ali celo občutek krivde. Oče lahko pomaga tako, da:

- Aktivno posluša otrokove občutke brez obsojanja.

- Spodbuja odprt pogovor o čustvih in jim pove, da so njihova čustva normalna.

- Ohranja občutek varnosti in predvidljivosti v vsakdanjih rutinah.

- Podpora očeta pozitivno vpliva na otrokovo samopodobo in čustveno stabilnost tudi po ločitvi.

Otrok mora vedeti, da razveza ni njegova odgovornost in da ga oba starša še vedno ljubita. Pomembno je, da oče ne govori negativno o bivši partnerki, saj to izboljša otrokovo občutje varnosti in zmanjša konfliktne napetosti.

Otrok se lažje poveže z obema staršema, če oče gradi pozitivne občutke in se osredotoča na otrokovo dobrobit.

Rutina je otrokom po ločitvi izjemno pomembna, saj daje občutek stabilnosti v času sprememb. Oče lahko:

- Ohranja dosleden urnik obiskov in dejavnosti.

- Skupaj z otrokom načrtuje redne aktivnosti (šport, sprehodi, hobiji).

- Poskrbi, da ima otrok jasna pričakovanja glede obiskov in stikov.

- Predvidljivost zmanjšuje otrokovo anksioznost in negotovost.

Če otrok ostane pri mami in je oče po ločitvi morda fizično manj prisoten, je še vedno ključno, da ostane aktiven v otrokovem izobraževanju in vzgoji – na primer z obiskovanjem roditeljskih sestankov, spremljanjem domačih nalog in podporo pri izzivih.

Otrok, ki čuti, da oče skrbi za njegovo vsakdanje življenje, se počuti bolj cenjenega in razumljenega.

Otroci po ločitvi pogosto težko izrazijo svoja čustva. Oče lahko pomaga tako, da:

- Spodbuja odprt dialog o tem, kako se otrok počuti.

- Ne minimizira otrokovega doživljanja ("ne skrbi, kmalu bo bolje").

- Ponudi potrjujoče in umirjene odgovore, ki pomagajo otroku procesirati čustva.

Takšna čustvena podpora pripomore k boljšemu razumevanju in obvladovanju otrokovega notranjega sveta.

Očetova sposobnost, da ostane prisoten in stabilen, je pogosto odvisna od njegove lastne čustvene obnove po ločitvi. Iskanje podpore – družinske, terapevtske ali skupinske – lahko očetu pomaga:

- Obvladovati lastne občutke krivde, jeze ali žalosti.

- Razviti bolj čustveno zrel pristop k starševstvu.

- Postati bolj prilagodljiv in občutljiv za potrebe otroka.

Po ločitvi ostaja otrokova potreba po očetu enako močna kot pred ločitvijo – le način povezovanja se lahko spremeni. Oče, ki ostane čustveno vključen, dosleden, razumevajoč in stabilen, daje otroku dragoceno oporo in varnost, ki jo potrebuje za zdrav razvoj in pozitivno samopodobo v času sprememb.

Vira. PubMed, Australian Institute of Family Studies