Oče, ki bere, podari otroku nekaj za vse življenje

Branje otrokom ni le učenje novih besed, razvijanje domišljije ali priprava na šolo. Je predvsem čas bližine. Ko oče vzame v roke knjigo in se za nekaj minut popolnoma posveti otroku, mu sporoča nekaj zelo pomembnega: imaš moj čas, pomemben si mi, rad sem s teboj.

V svetu, kjer dnevi pogosto minevajo v naglici, med obveznostmi, zasloni in različnimi opravili, je skupno branje preprost način, da se ustavimo. Ni potrebno veliko. Le knjiga, nekaj miru in pripravljenost, da se skupaj odpravimo na domišljijsko potovanje.

Otroci si pogosto ne zapomnijo vsake zgodbe, ki so jim jo starši prebrali. Zapomnijo pa si občutek. Občutek varnosti, bližine in povezanosti. Prav očetov glas ima pri tem posebno moč. Otroku daje občutek, da je nekdo ob njem, da ga posluša in da je svet za trenutek nekoliko bolj miren.

Večerni ritual branja lahko postane nekaj, česar se otrok veseli iz dneva v dan. Nekaj minut pred spanjem, ko se življenje upočasni in se prostor napolni z domišljijo. Takšni trenutki ne ustvarjajo le ljubezni do knjig, ampak tudi močne družinske vezi.

Ko oče bere otroku, mu ne predaja le besedila na papirju. Pomaga mu ustvarjati svetove, postavljati vprašanja in iskati odgovore. Otrok se ob zgodbah uči razmišljati, razumeti čustva drugih in razvijati ustvarjalnost.

Pravljica o pogumnem junaku lahko postane pogovor o pogumu. Zgodba o prijateljstvu priložnost za pogovor o odnosih. Pustolovščina iz knjige pa spodbuda za otrokovo lastno domišljijo.

Branje je tudi eden najlepših načinov, kako očetje otrokom pokažejo, da je radovednost nekaj dragocenega. Vsaka nova zgodba je povabilo k raziskovanju sveta.

Otroci ne potrebujejo popolnih staršev, temveč prisotne starše. In prav skupno branje je ena najpreprostejših oblik prisotnosti. Ne zahteva posebnih priprav, dragih pripomočkov ali veliko časa. Včasih je dovolj že deset minut na dan.

Morda bo otrok nekoč pozabil naslov knjige, ki ste mu jo brali. Morda se ne bo spomnil vseh junakov in zapletov. A zelo verjetno se bo spomnil občutka, da je nekdo sedel ob njem, odprl knjigo in mu podaril nekaj svojega časa.

Oče, ki bere, otroku ne podari le zgodbe. Podari mu spomin, občutek varnosti in temelje za vse življenje: zavedanje, da je bil vreden trenutka, ko se je svet za nekaj časa ustavil samo zanj.