Bibaleze.si

Očetova obljuba: Držal jo bom, dokler bo to možno

B.R.

Očkov kotiček

0
14. 01. 2025 05.00

Oče osemletne hčerke je delil čustveno zgodbo o tem, zakaj se vedno odzove na prošnjo svoje hčerke, da jo dvigne v naročje, čeprav postaja vse težja. V članku razlaga pomen te geste, ki presega zgolj fizično dejanje, in predstavlja dragocen trenutek med očetom in hčerko.

ocka

Matthew Dick je pisatelj in oče osemletne deklice Clare. Čeprav že hodi v šolo, Clara še vedno včasih želi, da jo oče dvigne v naročje in jo objame. Kot pravi, to vedno stori in v čustvenem spletnem dnevniku tudi pojasni, zakaj to počne:

 

 

 

Zgodaj zjutraj je. Moja osemletna hči Clara in jaz sva v pritličju, medtem ko drugi še spijo. To je najin čas. Tako kot jaz Clara rada vstane zgodaj. Pogosto se prebudi pred sončnim vzhodom, po stopnicah pride iz otroške sobe, se usede na stol poleg mene in bere, sestavlja uganke, mi šepeta v uho, medtem ko poskušam dokončati naloge za službo. Pripoveduje mi o svojih sanjah, postavlja vprašanja o geografiji, razlaga o treh agregatnih stanjih, 14. amandmaju in svoji najljubši zgodovinski osebnosti, Clari Barton. Eden izmed mojih prijateljev je nedavno preživel nekaj časa z mojo hčerko in dejal, da ji "nikoli ne zmanjka besed".

Ko se dvignem, da pripravim zajtrk, me Clara zgrabi za zapestje in vpraša: "Oče, me boš nosil?" Clara ni več majhna deklica, za svoja leta je velika. "Vse težje jo je dvigniti." Imam tudi zlomljen ligament v levem stopalu. Kljub temu, ko me vpraša, to vedno naredim.

Dvignem jo, medtem ko svetloba pronica skozi okno. Roke ovije okoli mojega vratu in se stisne k meni. Noge mi začnejo popuščati, roke me bolijo zaradi njene teže. Obraz mi potisne v moj vrat in zašepeta: "Tako lepo mi je, ko me tako nosiš."

In zdaj razmišljam, da sem edina oseba v Clarinem življenju, ki jo še lahko drži v naročju. Prevelika je, da bi jo nosila moja žena. Pretežka je za babice in dedke. Skoraj je visoka kot njen brat. V zlati svetlobi jutra spoznam, da sem zadnja oseba, ki jo bo držala tako v naročju.

Odločil sem se, da je ne bom spustil, dokler tega ne bo zahtevala. Držal jo bom, dokler bo treba. Veliko stvari Clara počne zadnjič. Kopanje s plastičnimi račkami je mimo, zdaj se sama prha. Knjige raje bere sama. Na vratih njene sobe sem našel zapis, na katerem piše:

Pusti me.
Spim.
Berem.
Igram se.

Nenadoma me preplavijo spomini. Menjanje pleničk, prve kašice in padci, ko je delala svoje prve korake. Vse to počasi izginja.

Moja noga zdaj kriči od bolečine, moj biceps trza. A nič od tega ni pomembno. Sonce vzhaja. Prišel je nov dan in to je strašno. Želel bi si, da bi lahko ustavil čas in zaustavil Clarino odraščanje. Ne morem. Namesto tega jo bom držal in naredil, da bo ta trenutek trajal čim dlje. Zapomnil si ga bom. Spomnil se bom nanj.

 


Vir: miss7mama

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.

Komentarji (0)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV
Bibaleze
Bibaleze
SLEDI NAM:
Bibaleze.si
Oglaševanje Uredništvo PRO PLUS Moderiranje Piškotki Politika zasebnosti Splošni pogoji Pravila ravnanja za zaščito otrok
ISSN 2630-1679 © 2024, Bibaleze.si, Vse pravice pridržane Verzija: 740