Bibaleze.si

V vrtčevskih skupinah vse več priseljencev in tuje govorečih otrok

S.V.

Očkov kotiček

0
14. 07. 2023 05.00

Poletne počitnice so odlične za tkanje novih prijateljstev, veliko igre in zabave ter časa, ki ga lahko otroci preživijo skupaj s starši. Če se odpravljate na družinske počitnice v tuje kraje, pa je to super priložnost za učenje novega jezika in spoznavanje drugih kultur. Niso pa le počitnice tiste, v katerih lahko malček pride v stik s tujim jezikom, z njim se lahko sreča že v vrtcu bodisi na jezikovnih uricah ali pa pri igranju z vrstniki, ki prihajajo iz tujih držav.

Otroci pri kosilu

"Nov jezik otroku pomeni priložnost za druženje, igro in komunikacijo. Učenje tujega jezika je tudi proces osebnostne rasti. Ko se naučijo komunicirati v novem jeziku, otroci pridobijo samozavest. Premagovanje jezikovnih ovir jih spodbuja k raziskovanju, prilagajanju in premagovanju izzivov, kar krepi tudi njihovo samostojnost in vztrajnost," o tem, kaj vse otroci krepijo z učenjem tujega jezika, govori dr. Barbara Baloh, izredna profesorica za didaktiko slovenščine na Univerzi na Primorskem, Pedagoški fakulteti. 

V vrtčevskih skupinah je vse več priseljencev in tuje govorečih otrok. Dr. Barbaro Baloh smo povprašali o tem, če je to priložnost za spoznavanje in učenje novih tujih jezikov. "V primerjavi z enojezičnim otrokom je dvojezičnemu odprt širok svet dveh kultur in jezikov. Novejše študije so pokazale, da ni nikakršne nevarnosti prezgodnjega izpostavljanja otroka drugemu jeziku in da dvojezičnost otrokom ne povzroča nikakršnih preglavic. Po raziskavah nemškega strokovnjaka s področja nevroznanosti M. Spitzerja naj bi dvojezičnost zavirala demenco in to ne glede na vpliv inteligentnosti, pozornosti in dosežene ravni splošne izobrazbe posameznika, saj se z rabo dveh jezikov povečuje umska zmogljivost, ki je odvisna od treninga, torej učenja."

Bistvena je komunikacija, ne jezik

Pomembno je, da starši in drugi odrasli veliko komunicirajo z otrokom. "Ni torej odločilno, katero jezikovno varianto bo izbral odrasli govorec v komunikaciji z otrokom, ampak da govori naravno, sproščeno in pristno," doda dr. Barbara Baloh in nadaljuje: "Otrok ob tem potrebuje tudi ustrezno psihološko podporo in bogato jezikovno okolje. Ponuditi mu je treba interakcijo z rojenimi govorci vseh starosti, možnost socializacije v okolju, kjer je jezik, ki se ga uči, sredstvo komunikacije socializacijske možnosti (vrtčevske in obvrtčevske dejavnosti, šport, gledališče ...), knjige, jezikovne igre, zvočni in video posnetki in druga IKT-tehnologija."

Dr. Barbaro Baloh zanimajo jezikovni, didaktični in sociolingvistični vidiki otrokovega govora, zlasti večjezičnosti in medkulturnosti ter otroške pripovedi v predšolskem in zgodnjem šolskem obdobju.
Dr. Barbaro Baloh zanimajo jezikovni, didaktični in sociolingvistični vidiki otrokovega govora, zlasti večjezičnosti in medkulturnosti ter otroške pripovedi v predšolskem in zgodnjem šolskem obdobju.FOTO: osebni arhiv

"Otrok že zelo zgodaj pridobi določeno jezikovno znanje (npr. ve, kako se mora z določeno osebo pogovarjati, da doseže svoj cilj, s katerimi jezikovnimi sredstvi mora kaj sporočiti ...), zato se moramo zavedati, da jezikovna zmožnost, ki jo je otrok pridobil pri uspešnem ozaveščanju maternega jezika, pripomore tudi k uspešnemu učenju drugega jezika. Sistem miselnih operacij upovedovanja v maternem jeziku se prenaša na upovedovanje v drugem jeziku. Pravimo, da sta materni jezik in drugi jezik v jezikovni soodvisnosti."

Otrok se učenja kot takega ne zaveda 

Otroci učenja jezika in spoznavanja drugih kultur ne dojemajo kot učenje, ampak je to njihova pot raziskovanja in spoznavanja življenja. "Zanje je le sredstvo, da dosežejo, kar želijo, in potešijo svojo radovednost," poudari dr. Barbara Baloh in nadaljuje, da je pomembno vzgojitelje opolnomočiti za najzgodnejšo stopnjo poučevanja jezika in jim ponuditi vedenje o sodobnih didaktičnih strategijah za poučevanje slovenščine kot prvega, drugega ali tujega jezika. 

Kakšni pa so primerni načini učenja tujega jezika pri predšolskih otrocih? "Zgodnje poučevanje drugega/tujega jezika naj bo povezano z igro, zlasti simbolno, pomembna pa je tudi ustrezna motivacija otrok. Z igro kot najpomembnejšo metodo za pridobivanje sporazumevalne dejavnosti v predšolskem in zgodnjem šolskem obdobju otroku ozaveščamo preproste, njegovemu interesu ustrezne sporazumevalne vzorce, ki predstavljajo analitično načrtovane jezikovne strukture," nam še pove izredna profesorica za didaktiko slovenščine na Univerzi na Primorskem.

Aktivnosti pa je treba prilagoditi različnim otrokovim potrebam. Profesorica Balohova razloži, da imajo otroci različna predznanja, ki se jim je treba prilagoditi: "Otrokom, ki že odlično obvladajo slovenski jezik, otrokom, ki se izražajo izključno v narečju, otrokom s skromnim besediščem, otrokom, ki imajo govorne težave, otrokom, ki nekaj časa že spoznavajo slovenščino kot drugi ali tuji jezik, popolnim začetnikom, ki ne znajo slovensko. Vsem pa je treba nuditi jezikovno nadgradnjo in kakovostne jezikovne dejavnosti."

Beli muc je čudovita pravljica, ki jo je napisala pisateljica Nina Kokelj. Poslušamo jo tako v slovenščini kot tudi bosanščini.
Beli muc je čudovita pravljica, ki jo je napisala pisateljica Nina Kokelj. Poslušamo jo tako v slovenščini kot tudi bosanščini.FOTO: Arhiv naročnika

Zvočne pravljice so lahko odlična metoda  

Zvočne pravljice v tujem jeziku so lahko odlična metoda za otrokovo spoznavanje jezika, hkrati pa se prek pravljic nauči tudi številnih vrednot, kot sta spoštovanje in sprejemanje drugačnosti. Zbirka številnih zanimivih, zabavnih in poučnih zvočnih pravljic so tudi Lahkonočnice. Vključujejo logopedske pravljice, pravljice o medvrstniškem nasilju, odnosih, strpnosti in tudi pravljice o skupnem jeziku, v katerih se otroci skozi zgodbo med drugim lahko naučijo osnov jezika in medsebojnega spoštovanja.

Lahkonočnice so zbirka več kot 150 pravljic in so na voljo tudi v mobilni aplikaciji. Tako so lahko vedno in povsod z vami.

"Lahkonočnice o skupnem jeziku otroku ponujajo seznanjanje z jezikom, ki ni njegov materni, ali pa vključijo otrokov materni jezik, ki ni jezik večine. V obeh primerih je to pozitivna spodbuda. Seznanjanje z jezikom oz. senzibilizacija je proces, ki je povezan z razvijanjem sporazumevalne zmožnosti v nekem jeziku, v katerem si posameznik ozavesti, da poleg prvega jezika ob njem obstaja še nek drugi jezik," mnenje o zbirki pravljic pove dr. Barbara Baloh in nadaljuje, da je otroku v času seznanjanja z jezikom treba ponuditi dovolj časa, da usvoji melodijo novega jezika, razume preproste besede in sporočila, da igraje zbira besede in jih postavlja v svoj vrednostni sistem.

"Za otroka, katerega materni jezik ni jezik večine, pa ima nova serija Lahkonočnic poseben čustveni pomen, ki je povezan z najbolj osnovno življenjsko celico – izvorno družino," še zaključi dr. Barbara Baloh. 

Sponzorirana vsebina 

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
Bibaleze
Bibaleze
SLEDI NAM:
Bibaleze.si
Oglaševanje Uredništvo PRO PLUS Moderiranje Piškotki Politika zasebnosti Splošni pogoji Pravila ravnanja za zaščito otrok
ISSN 2630-1679 © 2024, Bibaleze.si, Vse pravice pridržane Verzija: 740