Na slovenskem spletnem forumu se je oglasila obupana mamica, ki je zapisala: 

"Tašča mi kar naprej spodkopava avtoriteto. 

Znorela bom! Žal mi je – kolikor imam las na glavi – da sem se pustila pregovoriti, da bomo živeli v isti hiši kot tašča. Morda bo to zvenelo nehvaležno, ampak dejstvo, da smo dobili gole stene in streho nad glavo, zdaj zelo drago plačujem.

Tašča se mi vpleta dobesedno v vse. Čeprav sem odrasla ženska, ne znam pravilno posaditi ničesar na vrtu. Ko sušim perilo pred hišo, ga popravi, ker ji ni všeč, kako je obešeno. Otrokom kuha kosila, čeprav jesta v šoli – in potem še enkrat doma, ko kuham za moža in zase.

Medtem ko bi morala delati naloge, ju hodi motiti in ju vabi k sebi. Z otrokoma imamo jasne dogovore in tudi ukrepe, če se jih ne držita. Poskušata se držati stran od babice, dokler nimata opravljenih svojih obveznosti. Ko ji to povesta, jima začne govoriti, da je nimata rada, da je zato žalostna in da bo kar umrla od žalosti.

Na vse najine prošnje in pogovore zgolj kima – potem pa naredi ravno obratno. In to ni kakšna uboga, osamljena starostnica, ki bi ji primanjkovalo družbe. Vse to počne namensko, ker se ne pokoravamo tako, kot bi si želela.

Zdaj ima novo taktiko: kupuje jima sladkarije v neomejenih količinah in draga darila. Stvari, ki si jih sicer pri nama morata prislužiti ali nanje počakati – recimo do rojstnega dne ali zaključka šolskega leta – od nje kar dobita.

Ne zmorem več. Tašči nisem kos – in njen sin, moj mož, tudi ne. Veva, da tako ne more iti naprej. Otroka pa sta le otroka. Ne morem jima zameriti, da padeta na babičino manipulacijo. Včeraj sta dobila nova skiroja – in zdaj je babi ta glavna, jaz pa sem spet zatežen zmaj, ki kar naprej nekaj prepoveduje.

Zdi se mi, da nimam več nobene avtoritete. Preden se mi popolnoma odpelje – kako naj se lotim tašče, da bo končno dojela, da tako naprej ne gre?"

Kako postaviti meje v odnosu s taščo: nasveti za ohranjanje družinskega ravnovesja

Soočanje s taščo, ki se zelo rada vmešava, je lahko izziv, ki ga marsikatera mama in žena občuti kot napetost med željo po mirni družinski dinamiki in nujo po zaščiti svojega prostora ter avtoritete. Pomembno je vedeti, da postavljanje meja ni znak nehvaležnosti, temveč ključni korak k zdravemu sobivanju.

1. Jasno opredelite svoje meje

Še preden se odkrito pogovorite s taščo, si v miru razjasnite, kaj vas moti. Vam uničuje avtoriteto pred otroki? Vas čustveno izsiljuje? Ko boste natančno vedeli, kaj želite spremeniti, boste tudi lažje postavili konkretne meje.

2. Spoštljiv in odločen pogovor

Uporabljajte t. i. jaz-stavke: Počutim se nemočno, ko se moji dogovori z otrokoma ne upoštevajo, namesto obtožb kot: Vedno rušiš moje dogovore. Tako boste zmanjšali možnost, da se bo tašča počutila napadeno, in odprli prostor za dialog.

3. Doslednost je ključ

Postavljene meje ne smejo ostati le pri besedah. Če tašča ignorira vaše dogovore, jih mirno, a odločno ponovite. Če je treba, uvedite posledice – npr. omejitev skupnega časa, dokler se ne vzpostavi spoštovanje.

4. Podpora partnerja je ključna

V takšnih primerih mora biti partner (sin tašče) jasno na vaši strani. Skupaj se pogovorita, kako bosta kot starša nastopila enotno. Če en starš ruši avtoriteto drugega ali ostaja nevtralen, bo to samo poglobilo konflikt.

5. Poskrbite zase

Vmešavanje tašče lahko izčrpa tudi najbolj potrpežljive. Poiščite čas zase, za hobije ali klepet z ljudmi, ki vas razumejo. Po potrebi poiščite tudi strokovno pomoč.

6. Družinska ali partnerska terapija

Če napetosti trajajo in začnejo resno vplivati na zakon, otroke ali vaše duševno zdravje, razmislite o družinski terapiji. Ne gre za priznanje poraza, ampak za iskanje dolgoročne rešitve.

Postavljanje zdravih meja je izraz samozavesti, skrbi zase in spoštovanja do družinskega sistema. Lahko je naporno, a nujno za dobrobit vseh – še posebej otrok, ki potrebujejo varne, jasne in stabilne odnose.

Vir: Psychology Today