Mama ali oče? Otrok po ločitvi ne bi smel biti postavljen pred izbiro

"Ločitev ne bi smela pomeniti konca starševstva. Ko se razideta starša, ali je prav, da se razdeli tudi otrokovo življenje med dva svetova? Kako organizirati počitnice za otroke dveh domov?" so se vprašali v oddaji Svet na Kanalu A.

Odgovor strokovnjakov je jasen: otrok ne potrebuje dveh popolnih življenj, ampak občutek varnosti, stabilnosti in ljubezni.

Po ločitvi se starši pogosto osredotočijo na vprašanje, koliko časa bo otrok preživel pri posameznem staršu. A pri tem ne smemo pozabiti, da otrok ni urnik, ki ga je treba razdeliti na polovico.

Njegove potrebe niso samo vprašanje dni, vikendov in počitnic. Pomembno je predvsem, da otrok čuti, da ima še vedno oba starša, ki ga imata rada in ki sodelujeta pri njegovem odraščanju.

Dva doma sama po sebi nista težava. Težava lahko nastane, če otrok med njima čuti napetost, tekmovanje ali občutek, da mora izbrati stran.

Poletne počitnice so za mnoge ločene starše eden največjih izzivov. Več prostega časa pomeni tudi več načrtovanja: kdo bo z otrokom, kdaj bodo potovanja, kako bodo potekali prehodi med domovoma.

Najpomembneje je, da se starša o tem dogovorita pravočasno in brez vključevanja otroka v morebitne konflikte.

Otrok ne sme postati tisti, ki mora sporočati: "Oče pravi, da bi šel lahko samo še en teden na morje," ali "Mama pravi, da me želi imeti za praznike," in "Ne vem, komu naj rečem, kje bi rad bil."

Otrok ne potrebuje tekmovanja, kdo bo pripravil boljše počitnice. Po ločitvi se lahko hitro pojavi želja, da bi vsak starš otroku ponudil čim več: boljše počitnice, več izletov, več daril, več aktivnosti.

Toda otrok ne ocenjuje ljubezni po številu potovanj ali dogodivščin. Najbolj si zapomni občutek, ki ga ima ob staršu.

Skupno kuhanje, pogovor pred spanjem, igranje na plaži ali sprehod v naravi lahko ustvarijo veliko lepše spomine kot drage počitnice, če otrok ob tem čuti bližino in mir.

Enotnega odgovora ni. Vsaka družina ima svoje okoliščine, pomembna pa je predvsem otrokova dobrobit.

Mlajši otroci pogosto potrebujejo več rutine in predvidljivosti. Starejši otroci pa želijo biti bolj vključeni v pogovore o tem, kako bodo potekali njihovi dnevi.

Otrokovo mnenje je pomembno, vendar ne sme nositi odgovornosti za odločitev odraslih.

Stavek "izberi, pri kom želiš biti" je lahko za otroka zelo težak. Ljubi oba starša in odločitev lahko doživi kot izdajo enega od njiju.

Otroci se lahko prilagodijo na različne družinske oblike. Veliko težje pa jim je, če so izpostavljeni stalnim konfliktom med staršema.

Ko otrok posluša kritike o drugem staršu, se lahko znajde v notranjem konfliktu. Del njega želi biti zvest enemu staršu, drugi del pa ima še vedno rad drugega.

Zato je ena najpomembnejših nalog staršev po ločitvi, da otroku dovolijo imeti rad oba.

Pomagajo lahko preproste stvari:

- otrok naj ima pri obeh starših svoje stvari,

- naj ne bo ves čas na obisku, ampak naj ima občutek, da je doma,

- starša naj se o pomembnih vprašanjih pogovarjata neposredno,

- naj se izogibata prepiranju pred otrokom,

- naj spoštujeta otrokove občutke,

- naj ustvarita čim več rutine in predvidljivosti.

Ločitev pomeni konec partnerskega odnosa, ne pa konec starševstva. Otrok ne potrebuje staršev, ki sta skupaj za vsako ceno, ampak starša, ki znata tudi po razhodu sodelovati.

Dva doma ne pomenita nujno dveh ločenih svetov. Če sta v obeh ljubezen in varnost, lahko otrok še vedno odrašča z občutkom, da pripada, ne enemu ali drugemu staršu, ampak obema.

Vir: Svet na kanalu A, American Academy of Pediatrics