Po ločitvi: 5 ključnih nasvetov za srečnega otroka

Strokovnjaki poudarjajo, da ima način starševstva po ločitvi ključno vlogo pri otrokovem dolgoročnem čustvenem razvoju.

Eden najpomembnejših dejavnikov pri vzgoji otrok po ločitvi je način komunikacije med staršema. Tudi če so čustva še vedno močna, je za otroka ključno, da starša komunicirata spoštljivo in osredotočeno na njegove potrebe. Odprti konflikti, očitki ali pasivna agresija otroku vzbujajo občutek negotovosti in notranjega razkola. Ko starša uspeta ohraniti miren ton, jasne dogovore in predvidljivost, otrok lažje ohranja občutek stabilnosti.

Otroci se v času velikih sprememb najbolj opirajo na rutino. Redni obroki, stalni urniki spanja, šolske obveznosti in znani rituali jim pomagajo razumeti, da se svet kljub spremembam ni popolnoma porušil. Doslednost je še posebej pomembna, če otrok izmenično živi pri obeh starših. Ko sta pravila in dnevni ritem podobna v obeh domovih, se zmanjša otrokova zmedenost in stres.

Po ločitvi se pri otrocih pogosto pojavijo žalost, jeza, strah, krivda ali celo olajšanje. Pomembno je, da starši otroku dovolijo izražanje teh čustev, ne da bi jih zmanjševali, zanikali ali presojali. Otroci potrebujejo zagotovilo, da so njihovi občutki normalni in sprejeti. Ko starš aktivno posluša in ne skuša takoj "popraviti" situacije, otrok dobi prostor za čustveno predelavo dogajanja.

Ena največjih napak po ločitvi je vključevanje otroka v konflikte ali postavljanje v vlogo zaveznika. Slabo govorjenje o drugem staršu lahko pri otroku povzroči notranji konflikt, saj se identificira z obema staršema. Otrok ima pravico do odnosa z obema, ne glede na partnerske razlike med odraslima. Spoštovanje vloge drugega starša krepi otrokovo samopodobo in občutek čustvene varnosti.

Po ločitvi starši pogosto občutijo krivdo, ker z otrokom preživijo manj časa. A za otrokov občutek povezanosti ni odločilna količina, temveč kakovost skupnih trenutkov. Iskren pogovor, skupna dejavnost, igra ali preprosta prisotnost brez motenj imajo velik vpliv na otrokovo čustveno stabilnost. Pomembno je, da se otrok v času s staršem počuti opaženega, slišanega in pomembnega.

Starševstvo po ločitvi zahteva več zavestnega truda, potrpežljivosti in čustvene zrelosti, a otroci se lahko tudi v takšnih okoliščinah razvijajo v stabilne in srečne posameznike. Ključni so spoštljivi odnosi, doslednost, odprta komunikacija in čustvena prisotnost. Ko starši postavijo otrokovo dobrobit v ospredje in hkrati poskrbijo tudi za lastno psihično ravnovesje, ločitev ne pomeni nujno travme, temveč lahko postane prehod v drugačno, a še vedno varno družinsko okolje.

Viri: Child Psychologist Australia, Counselling Central