Kar je bilo pri prvem otroku videti kot velika težava, je pri petem pogosto samo še ena stvar na seznamu. Ne zato, ker bi bilo staršem manj mar. Ravno nasprotno. Z izkušnjami pogosto postanejo bolj mirni, bolj prilagodljivi in manj obremenjeni s tem, da mora biti vse narejeno popolno.
Velika družina namreč hitro pokaže, da popolnost ni posebno uporabna veščina.
Pri petih otrocih ne more biti vse popolno
Ko je otrok več, postane precej hitro jasno, da preprosto ni mogoče imeti ves čas pospravljene hiše, popolnega urnika, domače večerje in otrok, ki so vedno brezhibno urejeni.
In prav tu se začne ena največjih sprememb.
Starši se naučijo izbirati prioritete.
Če je treba zjutraj spraviti pet otrok skozi vrata, ni konec sveta, če eden obuje čevlje šele v avtu. Če je perilo ostalo v stroju, bo počakalo. Če je v kuhinji nekaj nepospravljenih krožnikov, tudi ne bo prišlo do katastrofe.
Pri večji družini se počasi oblikuje občutek za to, kaj je res pomembno in kaj lahko počaka.
In pogosto se izkaže, da je veliko stvari, zaradi katerih smo si pri prvem otroku delali skrbi, v resnici precej nepomembnih.
Z vsakim otrokom je manj prostora za priročnike
Prvi otrok je za marsikaterega starša tudi čas intenzivnega iskanja odgovorov.
Ali dovolj spi? Koliko naj poje? Kdaj naj začne sam zaspati? Kaj pa, če dela nekaj drugače kot otroci prijateljev?
Pri petem otroku je izkušenj že toliko, da starš lažje zaupa lastnemu občutku.
Ne zato, ker bi vedel vse. Ampak zato, ker je že večkrat videl, kako različni so lahko otroci.
Kar je delovalo pri prvem, morda ni delovalo pri drugem. Kar je bilo pri tretjem velik izziv, je bilo pri četrtem popolnoma drugače. In prav to starše nauči pomembne lekcije: ni enega samega recepta za vzgojo otrok.
Vsak otrok pride s svojim značajem, potrebami in temperamentom.
Dobrega starša ne določa več popolna hiša
Pred otroki in na začetku starševstva imamo pogosto zelo jasno predstavo o tem, kako naj bi bila videti urejena družina.
Vse pripravljeno. Vsi pravočasno. Zdravi obroki. Pospravljeno stanovanje. Urejeni otroci. Mirni večeri.
Potem pride življenje. In več otrok ko je, bolj jasno postaja, da družinsko življenje ni fotografija za družbena omrežja.
Otrok lahko pride iz hiše z dvema različnima nogavicama. Na mizi lahko ostane posoda. Za kosilo je lahko nekaj čisto preprostega. In starš lahko ob koncu dneva ugotovi, da ni naredil vsega, kar si je zjutraj zadal.
Pa je lahko družina še vedno srečna.
Dobro starševstvo namreč ni tekmovanje v popolnosti.
Pomembnejši postanejo varnost, bližina, zaupanje in odnos z otrokom.
Pri več otrocih pravično ne pomeni vedno enako
To je ena od lekcij, ki jo velika družina še posebej hitro pokaže.
Pet otrok pomeni pet različnih osebnosti. Eden potrebuje več pozornosti. Drugi več svobode. Tretji se bo najbolje odzval na miren pogovor, četrti potrebuje bolj jasno mejo. Nekdo je zelo občutljiv, drugi hitro pozabi na konflikt.
Zato enak pristop do vseh otrok ni nujno pravičen pristop. Pravičnost v družini včasih pomeni prav to, da vsak dobi tisto, kar v določenem trenutku potrebuje.
In to je lahko pomembna lekcija tudi za otroke. Spoznavajo, da ni vsaka razlika med njimi znak priljubljenosti ali nepravičnosti. Ljudje imamo različne potrebe in prav je, da jih znamo prepoznati.
Pri velikih družinah pomoč ni več razkošje
Pri enem otroku lahko marsikaj opravi en starš. Pri petih postane hitro jasno, da družinsko življenje potrebuje ekipo.
Kuhanje, pospravljanje, nakupovanje, šolske obveznosti, dejavnosti, prevozi, zdravniki, rojstni dnevi ... Če vse pade na eno osebo, je breme ogromno.
Zato se v velikih družinah pogosto bolj naravno vzpostavi delitev nalog. Tudi starejši otroci lahko prevzamejo opravila, primerna njihovi starosti. Partnerja si razdelita odgovornosti, pomoč starih staršev ali drugih bližnjih pa lahko postane pomemben del družinskega vsakdana.
In tudi tukaj pride do spremembe v razmišljanju. Prositi za pomoč ni več znak, da ne zmoreš. Je znak, da razumeš, da družine ni treba voditi popolnoma sam.
Tudi varčevanje postane del vsakdana
Več otrok pomeni tudi več stroškov.
Več hrane, več oblačil, več šolskih potrebščin, več dejavnosti, več izletov in več vsega, kar družinsko življenje prinese.
Zato se velike družine pogosto naučijo biti bolj praktične. Oblačila lahko krožijo med sorojenci, določene stvari se kupijo rabljene, obroke se načrtuje bolj premišljeno, večja pakiranja pa imajo lahko precej več smisla.
Ni nujno, da otrokom manjka karkoli pomembnega. Pogosto samo ugotovijo, da ni treba kupiti vsega novega in takoj.
In potem pride najpomembnejša sprememba
Morda največja sprememba pri starševstvu z več otroki ni v urnikih, pranju perila ali organizaciji. Je v glavi. Sčasoma starši začnejo gledati širšo sliko.
Ni več tako pomembno, ali je otrok danes pojedel popolnoma uravnotežen obrok. Bolj pomembno je, kako se prehranjuje na splošno.
Ni tako pomembno, če je en večer zaspal pozneje. Pomembnejše je, ali je večinoma spočit. Ni pomembno, ali je otroška soba popolnoma pospravljena. Pomembneje je, ali se otrok doma počuti varnega.
In morda je prav to ena najlepših stvari, ki jih starševstvo z več otroki lahko nauči. Otroštvo ni projekt, ki ga moramo izvesti brez napake. Otroci ne potrebujejo popolnih staršev. Potrebujejo starše, ki so tam, ko jih potrebujejo, ki jih znajo poslušati, postaviti mejo, potolažiti in se skupaj z njimi učiti.
Pri petih, šestih ali osmih otrocih seveda ni manj dela. Nasprotno, logistika je lahko ogromna. Toda izkušnje lahko prinesejo nekaj, česar na začetku starševstva pogosto primanjkuje, sposobnost, da ločimo pomembno od nepomembnega.
In ko to enkrat osvojimo, postane življenje z otroki morda nekoliko manj popolno. A zato toliko bolj resnično.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV