Bibaleze.si

Katja Gaspari Leben iskreno: Posvojitev iz Afrike ni lahka

V.H.

Družina in odnosi

1
13. 08. 2023 05.00

Diagnoza – neplodnost in neizmerna žalost, ko nas preplavijo misli, da ne bomo nikoli v naročju držali svojega otroka, ki bi mu lahko dali ljubezen, ga crkljali in bili tam zanj kot njegovi starši. In tudi če hočemo, ne moremo kar tako pozabiti na svoje sanje o družini, ki je vključevala razposajen otroški smeh, medtem ko na vsakem koraku lahko vidimo nasmejane mamice, ki pred seboj potiskajo otroške vozičke, mini oblačila v izložbah trgovin in navihane poglede najmlajših, ko veselo stegujejo svoje male rokice proti sladkim pregreham na polici. Toda ni se nam treba sprijazniti s tem, da nikoli ne bomo starši, saj smo še vedno lahko. Več o tem si lahko preberete v nadaljevanju.

posvojitev katja6

Za posvojitev se običajno odločimo, če zdravljenje neplodnosti ni prineslo želenih rezultatov, a naše hrepenenje po otroku ostaja neizpolnjeno, kot tudi želja, ki nam sočasno lahko povzroča veliko bolečine. O tem je naša sogovornica spregovorila v tem članku. A tudi zgodbe o posvojitvah so navadno zelo čustvene, polne ljubezni, hvaležnosti in ena od teh je tudi zgodba Katje Gaspari Leben, ki je tako postala mamica dveh krasnih punčk. 

Kdaj je bil tisti prelomni trenutek, ko sta z možem začela razmišljati o posvojitvi, in kaj vaju je k temu spodbudilo?

Po šestih neuspelih umetnih oploditvah sva se z možem odločila, da verjetno stroka ve, zakaj jih je določila prav 6. Tudi psihično nisva bila več sposobna sprejeti še enega neuspeha. Odločila sva se, da je bilo dovolj poseganja v moje telo in da bova pač živela kot par brez otrok. Ravno v času, ko sva se s tem sprijaznila, pa nama je prijateljica, ki je bila takrat noseča s pomočjo umetne oploditve, potisnila v roko kontakt para, ki je pred kratkim pripeljal domov deklico iz Gvineje Bissau. Brez oklevanja sva ju poklicala in začela s postopkom na CSD. Imela sva srečo, da sta še dva prijatelja bila ravno v postopku posvojitve iz Rusije, tako da sva ju od blizu spremljala pri pridobivanju vse dokumentacije ter videla od blizu, kako vse skupaj poteka in kaj naju bo čakalo na poti do dokončne posvojitve. V resnici želja po povečanju družine ni nikoli usahnila v nama.

Kakšni pogoji veljajo za posvojitev?

Par, ki želi posvojiti otroka, mora stopiti v kontakt s slovenskim CSD-jem. Tam gre skozi proces preverjanja, ali bosta primerna starša in ali izpolnjujeta prostorske ter finančne pogoje za otroka, sta nekaznovana ter psihološko primerna. Imeti moramo v mislih, da se vedno išče primerne starše otroku in ne obratno. 

Potem ko par uspešno zaključi obravnavo na CSD-ju, se vključi na spisek v slovenski register med posvojitelje. Je pa potrebno vedeti, da v Sloveniji skoraj ni posvojitev slovenskih otrok, zato se nas večina odloči za posvojitev iz tujine. 

Samo lani je bilo evidentiranih 40 posvojitev otrok. 17 otrok je pred tem že živelo v Sloveniji, 23 pa v petih drugih državah in od teh je 18 otrok prišlo iz Sierre Leone. Lani je pri 7 posvojitvah bil posvojitelj zakonec oz. partner otrokovega biološkega starša. Čaka pa več sto parov na posvojitev iz Slovenije. Pri nas gre večina otrok v rejništvo, ki pa so v veliki meri žal dolgotrajna.

Kako sta se vključila v postopek posvojitve in kako je vse skupaj potekalo?

Najina prva posvojitev otroka se je odvijala pred desetimi leti. V decembru sva odšla na CSD, kjer sva v približno petih mesecih opravila postopek, da sva lahko postala posvojitelja. V času, ko sva obiskovala CSD, sva že preko kontakta v Gvineji Bissau sporočila najino namero, saj sva vedela, da posvojitev iz Slovenije ne bo mogoča. Zelo kmalu so nama sporočili, da naju čaka deklica, stara skoraj sedem mesecev. Nato se je vse skupaj odvijalo izjemno hitro. Odšla sva v Gvinejo Bissau, tam vložila vse papirje in odšla na sodišče, kjer sva pričala midva in biološka mamica od Iamare. Po približno enem mesecu je bila sodba pozitivna in lahko sva odšla že po najino hčerko.

Naše prvo srečanje z Iamaro Tiso je bilo čarobno. Oba sva jokala od sreče in slovo nazaj v Slovenijo brez nje je bilo zelo težko. V tistem vmesnem času, ko smo čakali sodbo, so bile noči izjemno dolge. Čeprav sem vedela, da je Iamara Tisa v dobrih rokah, sem nenehno razmišljala, kako ji je, ali lepo skrbijo zanjo, jo dovolj hranijo. Zanimivo je, kako hormoni takoj vzpodbudijo materinski čut. Nenehno sem imela v glavi njen vonj. Doma sva gnezdila in pripravljala njeno sobico. Tisti mesec se mi je izjemno vlekel, in ko je končno prišla sodba, sva nemudoma kupila karte in se odpravila ponjo. 

Sta pri tem naletela na kakšne ovire in ali sta imela tudi morebitne pomisleke?

Posvojitev iz Afrike ni lahka. Čustveno je izjemno naporna, saj je otrok, ki te med postopkoma čaka, na popolnoma drugem koncu sveta. Prepuščen si zaupanju v ljudi, ki ti pomagajo urejati postopek. Nenehno je prisoten strah, da bi otrok zbolel in bi mu na daljavo težko pomagal. Prav tako razmišljaš, ali si bodo biološki starši med postopkom premislili. Spomnim se, da se mi je v času posvojitve Iamare zdel postopek izjemno dolg. Pa je trajalo vse skupaj le 2 meseca čakanja. Bila sva namreč tako zelo neučakana, da nisva razumela, zakaj za vsak papir toliko časa čakaš. Pri Haji je bil postopek precej daljši, tako da sem se samo nasmehnila ob misli na prvo posvojitev. Hajina posvojitev mi je bila precej bolj čustveno naporna, saj je bil postopek bolj kompliciran in težji. Vendar ko dobiš otroka v naročje in se zaveš, da boš zanj od sedaj naprej ti skrbel, v hipu vse pozabiš. Verjetno je podobno kot pri porodu, ko pozabiš na vse bolečine. Nikoli nama ni bilo žal, da sva se odločila za takšno pot. Danes bi vse ponovila.

Se spomnite, kako je bilo, ko sta prvič zagledala svojo deklico?

Oh, to so spomini, ki jih nikoli ne pozabiš. Pri obeh sva jokala ob prvem stiku. Obe sem nekako nagonsko stisnila k sebi in jima poduhala glavico. Kako lep in čaroben je ta vonj. Pri obeh je bila takojšnja ljubezen in v hipu sem začutila izjemno odgovornost in skrb za njiju. Nekaj najlepšega je, ko odkorakaš sam z otrokom v naročju in veš, da je od tega trenutka dalje to resnično tvoj otrok in ga boš celo življenje imel neizmerno rad. In še lepše, ko ti otrok vrača ljubezen in se s svojimi majhnimi rokicami oklepa tvojega telesa ter v ramo stisne svojo glavico. In lepota besed, ko prvič zaslišiš besedo mama.

Koliko vama pomeni družina in za kakšno vzgojo sta se odločila?

Družina mi predstavlja nek varen pristan. Družina mi je najbolj iskrena ljubezen. Nekaj, kjer sem lahko resnično jaz jaz. Hčerki učiva spoštovanja vseh ljudi, da smo pod kožo vsi enaki, da je potrebno biti sočuten do okolice. Vzgoja je pa verjetno neka mešanica vzgoje najinih staršev in najinega dojemanja sveta. Puščava jima svobodo v razmišljanju, ju spodbujava pri raziskovanju in radovednosti. Upava, da ju vzgajava v deklici, ki bosta imeli radi naravo in spoštovali naš planet. Smo veliko zunaj in veliko ustvarjamo na vrtu. Seveda pa jima postavljava tudi omejitve in predstavljava pravila življenja.

Lansko leto sta povečala svojo družino in posvojila še eno punčko ... Česa sta se naučila iz prve izkušnje? Kaj je bilo tokrat drugače?

V nas treh je nenehno zorela želja, da bi imela Iamara še bratca ali sestrico. Poizvedovala sva, iz katere afriške države bi lahko zopet posvojila otroka, a povsod so se zapirala vrata. Lani sva končno izvedela za možnost posvojitve iz Sierre Leone in seveda priložnost takoj zgrabila. Po več mesecih urejanja papirjev sva domov pripeljala še desetmesečno Hajo Luno.

Predvsem sva se naučila, da se je treba prepustiti. Že pri Iamari nisva postavila nobenih pogojev. Vseeno nama je bilo, ali bo deklica ali deček, saj tudi pri zanositvi ne izbiraš spola. Dvakrat nama je bila namenjena deklica. Morda bi lahko edino rekla, da sva šla prvič v posvojitev popolnoma brez pričakovanj in nekega vedenja, kaj naju čaka. Pri drugi posvojitvi sva bila morda bolj prestrašena, ker sva že vedela, kaj vse gre lahko narobe. Poleg tega je bila Haja bolj krhka deklica in zato je bil strah za njeno zdravje med samim postopkom mnogo večji. Tudi postopek je bil precej bolj dolgotrajen. S tem se je seveda večala najina neučakanost.

Kako je vse skupaj vplivalo na vaju, vajin odnos, življenje na sploh?

Bom odgovorila le v svojem imenu ... Vsekakor menim, da sta naju obe izkušnji še bolj povezali. Morda tudi bolj ceniva najine trenutke, ker je teh bolj malo zaradi dinamike življenja, ki pride z majhnim otrokom. Že prej pri Iamari sva si vsako leto vzela nekaj dni le za naju in pri Haji ne bo nič drugače. Zdi pa se mi, da se z otrokom naučiš tudi nekakšne potrpežljivosti. Nikakor pa ne morem mimo te neskončne ljubezni in odgovornosti, ki jo občutiš do otroka. To je ljubezen, ki si je ne moreš predstavljati, dokler sam ne postaneš starš.

Kaj bi želela sporočiti vsem tistim, ki še razmišljajo o posvojitvi?

Ne odlašajte z njo. In morda še to ... Največkrat me vprašajo, ali imaš posvojenega otroka enako rad, kot bi imel svojega. Ne vem sicer, kakšen je občutek, ko sama rodiš, vendar lahko z gotovostjo rečem, da je moja ljubezen do Iamare Tise in Haje Lune izjemno močna. Jaz ju smatram popolnoma za svoji. In zanimivo je, ko ju opazujem, kako nama postajata podobni po obnašanju, reakcijah, načinu govora, razmišljanju. Potrebno pa se je zavedati, da je birasna posvojitev vseeno malo drugačna in odgovorna, saj moraš vzgajati otroka v vednosti, od kod so njegove korenine, in se v njegovem odraščanju kdaj soočati tudi z rasizmom. Mi smo v ta namen izdelali knjigico Metka v Gvineji Bissau. Prav tako ohranjamo stik z njunima domovinama in družinama. Zavedava se, da sva z njima v dom prinesla tudi delček njunega porekla in okolja, iz katerega prihajata. In to z vsem spoštovanjem in hvaležnostjo.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.

Komentarji (1)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV
Bibaleze
Bibaleze
SLEDI NAM:
Bibaleze.si
Oglaševanje Uredništvo PRO PLUS Moderiranje Piškotki Politika zasebnosti Splošni pogoji Pravila ravnanja za zaščito otrok
ISSN 2630-1679 © 2024, Bibaleze.si, Vse pravice pridržane Verzija: 740