Kako preprečiti odtujenost otrok: napake, ki jih delajo starši

Strokovnjaki opozarjajo, da je ključno prepoznati napake, ki vodijo v odtujenost, in jih aktivno preprečiti, da ohranimo zdrav in ljubeč odnos z otroki.

Sindrom odtujenosti staršev ali parental alienation se pojavi, ko otrok razvije nepravične, izkrivljene negativne občutke do enega izmed staršev, pogosto zaradi vpliva drugega starša. To ni zgolj naravna faza odraščanja ali prehodna uporniška drža, ampak izrazit vzorec, kjer otrok začne zavračati enega starša brez objektivnega razloga.

Gre za psihološko dinamiko, v kateri otrok sprejme sporočila ali interpretacije enega starša, ki jih doživlja kot resnične, pogosto na škodo drugega starša, in jih ponavlja, tudi če niso resnične.

1. Negativno govorjenje o drugem staršu

Ena največjih napak je pomanjkanje spoštljive komunikacije o drugem staršu pred otrokom. Če starš stalno govori negativno o bivšem partnerju, lahko otrok postopoma prevzame ista prepričanja in začne graditi svojo identiteto na podlagi kritik in predsodkov.

Ključno je, da starši namerno uporabljajo pozitivne ali nevtralne izjave, tudi če so čustveno prizadeti. Izraza, kot sta Rad imam oba starša ali Z veseljem bom slišal o tvojem dnevu, pomagata otroku ohraniti čustveno vez z obema stranema.

2. Pretirane primerjave in "tisti starš je boljši"

Če starš otroku pogosto primerja partnerja, tudi če to počne v dobrohotnem tonu, lahko otrok začne verjeti, da ima "slabšega" starša. Taka primerjava spodkopava otrokovo zaupanje v drugega starša in lahko vodi v odtujenost.

Bolj zdrav pristop je, da starši spodbujajo poznavanje in spoštovanje edinstvenih sposobnosti vsakega starša, namesto da postavljajo tekmovalne okvirje.

3. Prevelika čustvena odvisnost

Ena od pogostih napak je prekomerna čustvena navezanost, pri kateri starš nehote postane edini vir varnosti za otroka. To se lahko kaže kot pretirana odvisnost ali pretirana zaščita. Strokovnjaki opozarjajo, da to lahko podre otrokovo lastno zaupanje in neodvisnost, ki sta pomembni za zdrav razvoj njihove identitete.

4. Osredotočanje na konflikt namesto na mirno komunikacijo

Starši v konfliktnih situacijah pogosto nehote povečajo napetost z vključevanjem otroka v prepire. To se zgodi, ko starši uporabljajo otroka kot "glasnika" za sporočila med starši ali ga postavljajo v situacije, kjer mora izbirati stran. Takšna praksa ustvarja nepotreben pritisk in otroku nalaga čustvene obveznosti, ki jih ne bi smel nositi.

Boljši pristop je osredotočiti energijo na mirno, spoštljivo komunikacijo in reševanje konfliktov brez otrok, saj to krepi občutek varnosti in pripadnosti otroka obema staršema.

5. Ignoriranje otrokovega doživljanja

Ko otrok začne izražati jezo ali zavračanje do enega starša, je pomembno poslušati njegovo perspektivo s sočutjem, ne da bi ga takoj kritizirali ali zmanjševali njegove občutke. Če starš minimizira otrokove občutke ali jih pripiše manipulaciji, lahko otrok zapade v čustveno zmedo, kar okrepi odtujenost.

- Uporabljajte pozitivne izjave

- Namesto stavkov, kot je Tvoj oče nikoli ne naredi stvari prav, raje rečite:

- Tvoj oče ti želi najboljše. Rad bi slišal, kaj sta počela skupaj.

- To ustvarja varno in podpirajoče okolje za otroka.

- Ohranjajte stik tudi v težkih časih

Stik s staršem, tudi če je omejen, lahko otrok doživi kot podporo pozitivnim vezem. Čeprav to ni vedno lahko, strokovnjaki poudarjajo, da vztrajanje pri stiku kaže otroku, da ste prisotni in da vam je mar, tudi če je situacija zapletena.

Konflikti in odtujenost so situacije, kjer lahko družinska terapija ali svetovanje zelo pomagata. Osebna podpora terapevta ali mediatorja lahko preobrne dinamiko konflikta in močno zmanjša tveganje odtujenosti.

Odtujenost otrok od staršev je eden najtežjih izzivov, s katerimi se lahko starši soočijo. Pogosto do nje pride zaradi nehotnih vedenj, čustvenih reakcij in konfliktov, ki se prenašajo na otroka. Ključno je, da starši prepoznajo lastne napake, kot so slabo govorjenje o drugem staršu, pretirane primerjave, čustvena odvisnost ali vključevanje otroka v prepire, ter se zavedajo, da lahko že majhne spremembe pomagajo ohraniti močne in zdrave vezi z otrokom.

Z zavedanjem in premišljenim pristopom lahko preprečimo dolgoročne posledice odtujenosti in otroku omogočimo varno in ljubeče okolje, kjer se čuti cenjen, spoštovan in ljubljen s strani obeh staršev.

Viri: Center for Parenting Education, Vizita.si – Kaj je odtujitveni sindrom od staršev