Bibaleze.si

Izpoved mame: 'Hčeri sem rekla, da je nimam rada'

S.B.

Družina in odnosi

0
22. 02. 2021 09.10

»Svoji štiriletnici sem po burnem prepiru rekla, da je nimam rada. In zato še nisem slaba mama,« iskreno pripoveduje neprijeten dogodek ena izmed mater. Splet preplavljajo fotografije popolnih staršev s popolnimi družinskimi citati. Le malokdo pa spregovori o spodrsljajih.

mama

Starševstvo je vrtiljak različnih čustev, starši pa smo vsi pod kožo krvavi, kar pomeni, da delamo tudi napake. Včasih večje, včasih manjše. Splet prepravljajo fotografije in zapisi o popolnih in srečnih družinah s popolnimi in nezmotljivimi starši, ki otroke vedno postavljajo na prvo mesto. Pa je v resnici tako? Se nikoli ne razjezite, povzdignete glas, naredite napake, zaradi katere se vam trenutek za tem zlomi delček srca? Prav gotovo bi bilo veliko lažje, če bi bili nekoliko bolj iskreni drug do drugega in se med seboj manj obsojali, je prepričana ena izmed mater, ki se je odločila začeti prva in je spregovorila o lastnih napakah, za katere verjame, da je še ne definirajo kot slabo mater, temveč kot človeka, ki ima poleg vseh pozitivnih in dobrih lastnosti tudi pomanjkljivosti. 

 

»Svoji štiriletnici sem rekla, da je nimam rada. Razumem, da bi se v tistem trenutku in tovrstnih situacijah morala povzdigniti nad vse in biti večji človek. Popustiti. Se pomiriti, predihati in nato odreagirati. Biti dobra mati. Ampak nisem zmogla. V tistem trenutku sem izgovorila te besede, ker drugače nisem znala,« je bila iskrena mati in pojasnila: »Če smo pošteni, je vse skupaj začela moja hčera, ki se je na otroškem igrišču vedla popolnoma neprimerno. Po tem, ko je na ves glas izjavila nekaj svojih najljubših žaljivk, kot so 'se vidiva kasneje, pošast' in 'ne pozabi svojega toaletnega papirja, drekec pekec,' je dodala še to, da me nima rada in da si ne želi, da bi bila njena mati. Ker je rekla 'mati' in ne mama, je to pomenilo, da misli resno, kar govori. Nikoli namreč ne uporablja te besede, razen kadar je zares jezna.« 

Včasih izrečemo besede, ki jih potem obžalujemo.
Včasih izrečemo besede, ki jih potem obžalujemo.FOTO: Dreamstime

»Zdaj razumem, da bi morala biti v takšnih situacijah mirna, morala bi biti večja oseba. Razumem, da bi ne bi smela takoj zagristi v stvar. Da bi morala ostati mirna, dobra mama. Globoko vzdihniti in premisliti, preden bi ji odgovorila. Vendar v tistem trenutku nisem. Storila sem ravno nasprotno, rekla sem ji 'tudi jaz te nimam rada',« nadaljuje s svojo zgodbo užaljena mama in dodaja: »V tistem trenutku sem se znašla na nivoju štiriletnice, ujeta v telesu utrujene 39-letnice. Sem resnično mislila, kar sem rekla? Nikakor ne. Sem rekla prvo, kar mi je padlo na pamet? Vsekakor. Sem se opravičila? V istem hipu. Vem, da so bile moje besede povsem neprimerne. Zavedam se tega. Ne bom pa sama sebi dopustila, da bi me napaka uničila in me prepričala, da sem zaradi tega slaba mati. Niti za sekundo. To vsekakor ni najhujša napaka, ki sem jo storila, odkar sem postala mama. In zagotovo ne bo zadnja.«

Obdani smo s fotografijami srečnih, popolnih staršev, ljubečih družin, brez vsakršnih napak. Vsi se imajo izjemno radi, se razumejo in nikdar ne prepirajo. To vse je seveda daleč od vsakdanje realnosti. Smo le ljudje, ki delamo napake in kdaj drug drugega prizadenemo, rečemo kaj, kar potem obžalujemo, se opravičimo, zjočemo, užalimo, pogovorimo in si oprostimo. Veste, kako lažje bi bilo, če bi bili drug do drugega iskreni? Morda se ne bi počutili več tako osamljene. Tako nesposobne, kot se na trenutke počutimo. Veste kaj bi olajšalo situacijo vsem staršem? Več takih ljudi, ki bi iskreno spregovorili o svojih napakah. O realnem, resničnem starševstvu. Ki, roko na srce, zna biti kdaj tako zelo izčrpajoče, utrujajoče, naporno. Nekaj resničnih situacij, ki jih je dotična mati navedla, da bi postala zgled iskrenosti:

- Vedno pojem ostanke čokolade svojim otrokom, nato pa jih prepričujem, da so jih pojedli sami.

- Dogaja se, da pozabim na fotografiranje v vrtcu, posledično so moji otroci na fotografijah povsem neurejeni. 

- Imela sem težko obliko poporodne depresije po drugem porodu in sem včasih pustila svojega soproga samega z otroki ter se umaknila v osamo za več ur v kosu.

- Pozabljala sem skopati otroke po več dni zapored.

- Na pult sem odložila vročo ponev, moja hči pa se je opekla, ko jo je želela doseči.

- Enkrat sem dovolila otrokom, da so ustvarjali z alkoholnimi flomastri, saj sem bila zmotno prepričana, da z njimi ne bodo porisali sten stanovanja.

 

»'Napake' v starševstvu. Vsi jih delamo. Večje ali manjše. Morda moje napake delujejo drugače od vaših, ampak prav gotovo pa jih vsi delamo. Vsakodnevno. In ni prav, da se obsojamo, da smo zaradi določenih napak slabi starši. Smo le ljudje, z vsemi pomanjkljivostmi, kar je normalno. Starševstvo je ena velika zmešnjava, je kaotično, izčrpajoče, noro in prav komično naporno in nihče od nas pri tem ni popoln,« še zaključuje svojo izpoved mama. 

Svojim otrokom želimo omogočiti kar se da srečno, urejeno in zdravo otroštvo. Vendar starševstvo ne pride z navodili. Vsakodnevno skupaj z vlogo starša rastemo, se učimo, prilagajamo. Delamo napake, zaradi katerih postajamo bolj izkušeni, boljši starši. Pomembno je, da se trudimo, vztrajamo in si oprostimo, tudi kadar storimo kakšno izmed napak. Pa naj bo večja ali manjša, smo le zmotljiva bitja, ki se trudimo po svojih najboljših močeh. 

Vir: Miss7mama

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.

Komentarji (0)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV
Bibaleze
Bibaleze
SLEDI NAM:
Bibaleze.si
Oglaševanje Uredništvo PRO PLUS Moderiranje Piškotki Politika zasebnosti Splošni pogoji Pravila ravnanja za zaščito otrok
ISSN 2630-1679 © 2024, Bibaleze.si, Vse pravice pridržane Verzija: 740