Na kmetiji se odgovornost ne uči iz knjig, ampak iz vsakdanjih opravil. Otroci hitro razumejo, da živali niso "naloga", temveč živa bitja, ki potrebujejo skrb in stalno pozornost. Narava pa ni le kulisa, ampak prostor, ki vrača, če ga spoštuješ.
V takem okolju se spoštovanje do življenja ne razvija skozi razlage, temveč skozi izkušnjo, skozi blato na škornjih, jutranje hranjenje in tišino polj, ki uči več kot besede. V tem ritmu družina ne živi ločeno od narave, temveč z njo. In prav v tej povezanosti se oblikujejo vrednote, ki jih je v današnjem svetu vse težje naučiti, potrpežljivost, skrbnost in občutek odgovornosti do vsega živega.
Tokrat smo se pogovarjali s Sandro Suša, materjo treh sinov, ki skupaj z možem živijo na kmetiji in vsak dan iz prve roke doživljajo, kako je videti življenje v tesnem stiku z naravo, živalmi in samooskrbo.
"Najlepše je, ko večino dela opravimo skupaj"
Sandra pripoveduje, da se njihov dan začne že ob šestih zjutraj. Z možem najprej poskrbita za krave v hlevu, jih nahranita in pomolzeta, nato pa si vzameta trenutek za jutranjo kavo. Kmalu se jima pridružijo tudi otroci, ki imajo vsak svoje naloge.
"Najprej poskrbijo za svoje živali, konje, osle, mini koze in zajčke. Pri nas so živali vedno prioriteta in tega se zavedamo vsi," pove Sandra.
Poleti večino dneva namenijo pripravi krme za zimo, pri čemer sodeluje cela družina. Prav skupno delo je tisto, kar ji največ pomeni: "Najlepše je, ko večino opravil opravljamo skupaj in se otroci lahko sproti učijo."
Otroci na kmetiji hitro razumejo vrednost hrane
Po njenem mnenju otroci, ki odraščajo na kmetiji, veliko prej razumejo, koliko dela je potrebnega, da hrana pride na mizo.
"Otroci vedo, da mora nekdo nekaj narediti, da pridemo do hrane," pravi.
Pri njih doma so precej samooskrbni. Pridelujejo zelenjavo, sadje in mlečne izdelke, otroci pa pomagajo pri skoraj vseh opravilih, od izdelave jogurtov do pobiranja sadja in dela na vrtu.
Pomembno se ji zdi tudi, da otroci razumejo razliko med domačo in industrijsko pridelano hrano. "Vedo, da je domača hrana sveža in brez škropiv. In če nam česa ni treba kupiti, nam ostane več za druge stvari."
Če delo ni dobro opravljeno, ga je treba popraviti
Odgovornosti otroke učijo predvsem skozi prakso. Vsako delo mora biti opravljeno kakovostno, površnost pa pri njih doma nima prostora.
"Vsako delo, ki ga opravljajo mora biti narejeno dobro, če je površno narejeno, ga morajo popraviti," pove Sandra.
Družina živi po načelu 'uporabi, popravi in ponovno uporabi', saj jih življenje na kmetiji k temu skoraj samodejno vodi. Naučili so se ceniti stvari, popraviti, kar se da, in čim manj zavreči.
Spoštovanje do živali in narave
Ena najpomembnejših vrednot, ki jih želita z možem prenesti na sinove, je spoštovanje do dela, živali in narave.
"Učiva jih, da kolikor daš naravi, ti narava povrne dvojno. Če za žival lepo skrbiš, ti bo to vrnila, z mlekom ali pa preprosto z dobro voljo in svojimi vragolijami."
Sandra verjame, da je prav življenje na kmetiji ena najboljših življenjskih šol. Otroci se naučijo sobivati z naravo, razumeti živali in hkrati razvijajo občutek samostojnosti ter delavnosti.
Ekrani šele po opravljenem delu
Tudi pri njih se srečujejo z izzivi sodobnega časa in tehnologije. Telefone ter ekrane otroci seveda poznajo, vendar imajo doma jasno pravilo.
"Hja, včasih je težko, ker vse strmi k temu. Imamo dogovorjeno, da najprej je delo, če ostane kaj časa pa hitro telefone v roke," pove v smehu.
In če bi svojo družino morala opisati z eno samo besedo?
"Delavnost."
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV