Enotnega odgovora ni, saj se otroci razvijajo različno hitro. Pomembni so njihova starost, čustvena zrelost, samostojnost in občutek varnosti.
Pri kateri starosti je otrok lahko sam doma?
Enotne starostne meje ni, vendar lahko starši upoštevajo nekaj okvirnih usmeritev.
Dojenčki in malčki: Majhnih otrok nikoli ne puščamo samih brez nadzora odrasle osebe. Tudi če otrok spi ali je videti povsem miren, se lahko v nekaj trenutkih znajde v nevarnosti. Potrebuje odraslega, ki se lahko odzove na njegove potrebe in morebitne nepričakovane situacije.
Otroci v zgodnjem šolskem obdobju: Pri mlajših šolarjih je potrebna posebna previdnost. Čeprav se otrok že zna sam obleči, si pripraviti preprost prigrizek ali opraviti šolske obveznosti, to še ne pomeni, da je pripravljen ostati sam doma. Pomembno je, ali zna prepoznati nevarnost, se ustrezno odzvati in poiskati pomoč.
Otroci okoli osmega ali devetega leta: Zakonska starostna omejitev ne obstaja, vendar je lahko za nekatere otroke krajša, postopno uvedena samostojnost že izvedljiva. Razvojna psihologinja in družinska terapevtka dr. Andreja Poljanec je v pogovoru za Radio Ognjišče pojasnila, da lahko nekateri otroci pri tej starosti zmorejo približno uro samostojnosti, če jih na to postopoma navajamo in pozorno spremljamo njihove odzive. To ni splošno priporočilo za vse otroke, temveč poudarek na individualnem pristopu.
Starejši šolarji in najstniki: Z odraščanjem se praviloma povečujejo samostojnost, sposobnost predvidevanja in razumevanje nevarnosti. Toda tudi pri starejšem otroku je treba presoditi, ali je pripravljen na samostojno bivanje, kako dolgo bo odsoten odrasli in ali otrok takšno ureditev sprejema brez strahu.

Kako vemo, da je otrok pripravljen?
Starost je le eno od meril. Preden se odločimo, da bo otrok ostal sam doma, si je smiselno zastaviti nekaj vprašanj:
Se otrok ob misli na samostojno bivanje počuti varno ali ga je strah?
Zna upoštevati dogovore in razumeti, zakaj so določena ravnanja nevarna?
Ve, kaj mora storiti, če nekdo pozvoni na vrata ali ga pokliče neznanec?
Zna poklicati starše oziroma drugo zaupanja vredno odraslo osebo?
Bi znal ravnati v nepredvideni situaciji, na primer ob izpadu elektrike ali manjši nezgodi?
Je že pokazal, da se zna odgovorno odzvati tudi takrat, ko ni neposrednega nadzora?
Če otrok izraža strah, je negotov ali se ne zna odzvati na osnovne nepredvidene situacije, je bolje, da z odločitvijo še počakamo. Prav tako ni primerno, da otroka silimo v samostojnost zgolj zato, ker so njegovi vrstniki že sami doma.
Ali lahko starejši otrok čuva mlajšega bratca ali sestrico?
To, da je otrok dovolj samostojen, da nekaj časa ostane sam doma, še ne pomeni, da je pripravljen prevzeti odgovornost za mlajšega sorojenca.
Skrb za mlajšega otroka je zahtevnejša od skrbi zase. Malček lahko nenadoma potrebuje pomoč, se poškoduje ali se znajde v nevarni situaciji, starejši otrok pa se morda ne bo znal ustrezno odzvati.
Pri odločitvi je treba upoštevati starost in zrelost obeh otrok, njun odnos, morebitne posebne potrebe ter čas, ko bi bila sama. Pomembno je tudi, da starejšemu otroku ne naložimo odgovornosti, ki je glede na njegovo razvojno stopnjo še ne zmore.
Če je treba zagotoviti varstvo za več otrok, so lahko primernejša rešitev stari starši, drugi zaupanja vredni odrasli, varuška ali organizirane počitniške dejavnosti.

Kdaj je bolje poiskati drugo obliko varstva?
Če otrok še ni pripravljen ostati sam, to ni znak, da je premalo samostojen ali da starši delajo kaj narobe. Vsak otrok ima svoj tempo razvoja, občutek varnosti pa je pomemben del odraščanja.
Staršem lahko pomagajo sorodniki, prijatelji, organizirano počitniško varstvo ali dogovor z drugimi družinami. Včasih je rešitev tudi prilagoditev delovnega časa, če je to mogoče.
Najpomembneje je, da otrok samostojnosti ne doživlja kot preizkušnje, ki jo mora prestati, temveč kot postopen korak k večji odgovornosti. Ko se počuti varno, razume pravila in ve, da se lahko v težavah obrne na odraslega, se lahko samozavestno uči novih spretnosti.
Pravi čas torej ni določen zgolj z rojstnim datumom. Starši moramo otroka poznati, upoštevati njegove odzive in poskrbeti, da je vsaka nova stopnja samostojnosti zanj varna in obvladljiva.
Vir: econet.ru




















































Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV