"Glavno vprašanje, ki nas je skrbelo, je bilo, kdaj imeti otroke, pa nihče ni imel dobrega nasveta. Če imaš otroke v dvajsetih, si uničiš priložnost za začetek kariere. Če imaš otroke v tridesetih, obrneš kariero ravno takrat, ko začne obroditi sadove. Če imaš otroke v štiridesetih, tvegaš, po besedah zdravnikov, skorajšnjo smrt," je dejala Kerala Goodkin za Your Tango.
Vendar pa bi zdaj, ko je mama, želela, da ji je nekdo prej sedel ob strani in ji povedal nekaj stvari. "Če res razmišljaš o tem bolečem in preoblikujočem potovanju, ga moraš vsekakor opraviti drugače. Popolnoma drugače. Nerada govorim, da 'moraš' – ker to zveni samovšečno in obsodbeno, a mi moraš verjeti glede tega," je še poudarila.
Kaj mislim s tem, da narediš nekaj drugače? Predvsem te spodbujam, da to storiš z veliko mero namere. Ne zanosi samo zato, ker je to naslednji korak, ki naj bi ga naredila – v ljubezni, zakonu, vzgoji otrok," je še dodala: "Ne domnevaj, da se bo vse uredilo samo od sebe (verjetno se ne bo). Ne pričakuj, da ti bo partner lahko nudil vso podporo, ki jo potrebuješ (definitivno ti je ne bo)."
Imeti otroke drugače od tebe zahteva, da premisliš o naslednjih žalostnih dejstvih:
- Jedrske družine so vse bolj izolirane.
- Težje je najti in si privoščiti varstvo otrok.
- Prostorov, ki sprejemajo otroke, je vedno manj.
Podjetja, kjer večina od nas preživi večino budnega časa, se ne zanimajo za nas, še posebej pa ne za naše potrebe po skrbi.
Pomanjkanje infrastrukture za podporo družinam je grozljivo in se bo poslabšalo, preden se bo izboljšalo – če se bo kdaj.
Številne mlade ženske, ki jih zanima materinstvo, se počutijo, kot da so usojene biti ali mame, ki se poskušajo spoprijeti s stresom ob vinu, ali tradicionalne ženske v oblekah z večnim nasmehom.
"A kot sem rekla – lahko narediš drugače. To se ne zgodi samo od sebe. Potreben je velik začetni trud."
S temi besedami je začela svojo razlago in nato navedla, kaj bi storila drugače – in kaj bi priporočila vsem mamicam.

1. Ne bi poskušala vzgajati otrok zgolj z očetom
Vloga očeta in matere ni vedno dovolj.
Otroci namreč potrebujejo več odraslih, ki igrajo pomembne vloge v njihovem življenju. Ni nujno, da ti odrasli živijo z njima – pomembnejša je varna, ljubeča in stabilna skupnost, ne pa zgolj jedrska družina pod stresom in prežeta s konflikti. Potem ko se je distancirala od zakonca, je ugotovila: poskušati vzgajati otroke skupaj z nekom, ki je socializiran v patriarhalnem vzorcu, da prevzema vso gospodinjsko skrb in hkrati igra veliko vlog, se izkaže za izčrpavajoče in neučinkovito.
Če bi se odločala danes, bi si želela otroka z nekom, ki ne prinaša v odnos patriarhata in vsakodnevnih konfliktov, nekom, ki si želi otrok, a brez dodatnih pričakovanj – nekom, ki se lahko osredotoči na starševsko vlogo, medtem ko ji drugi odrasli v njenem življenju izpolnjujejo druge potrebe.
2. Pred začetkom starševstva bi oblikovala podporni krog sorodnikov
Tudi če je partner ustvarjen za družino, sama jedrska družina ni dovolj.
Prepoznala je, da izoliran model, v katerem živi le jedrska družina, pogosto pusti mater brez podpore. Po mnenju evolucijske strokovnjakinje dr. Rebecce Sear so novorojenčki hudo odvisni in potrebujejo veliko podpore – v resnici ljudje v družbah ne odraščajo zgolj z materjo in očetom, ampak z babicami, starejšimi otroki, bližnjimi sorodniki ali prijatelji. Čeprav ljudje radi rečejo, da za vzgojo otrok potrebujemo vso vas", je v sodobni Ameriki redko, da bi bile te vasi kakorkoli žive.
Zato svetuje oblikovanje zavestnega, lokalnega kroga skrbnih ljudi – tistih, ki ne povedo le javi, če kdaj potrebuješ varstvo", ampak prevzamejo odgovornost za otroke in sodelujejo v njihovi vzgoji na praktičen in iskren način.
3. Spoštovala bi življenjske spremembe in ne bi takoj dajala prednosti službi
Njeno življenje je bilo sestavljeno iz številnih sprememb: selitev, začasnih bivanj v tujini, ločitev, izgub dohodka, več zaposlitev ... a najbolj intenzivna življenjska preizkušnja je bilo rojstvo prvega otroka.
Ta prehod, pravi, je bil hkrati fizično težek in čustveno surov; sprožil je naše najbolj osnovne instinkte in izbrisal vse, kar smo mislili, da že vemo o sebi.
Vir: story.hr
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV