Bolj ko skrbi za otroka, bolj se spreminjajo njegovi možgani

Ne gre le za novo odgovornost ali prilagajanje družinskemu življenju, očetovstvo lahko vpliva tudi na delovanje možganov in hormonov. Kot poroča BBC Future, raziskave kažejo, da se moško telo na prihod otroka pripravlja veliko bolj aktivno, kot smo verjeli nekoč. 

Še bolj zanimivo pa je, da te spremembe niso odvisne zgolj od rojstva otroka. Kot navajajo raziskovalci, ki jih povzema portal The Sector, ima pomembno vlogo tudi to, koliko je oče vključen v vsakodnevno skrb za dojenčka. Več ko sodeluje pri negi in vzgoji, izrazitejše naj bi bile spremembe v njegovih možganih. 

Prihod otroka spremeni življenje vsake družine. Toda poleg sprememb rutine, manj spanca in novih odgovornosti se dogajajo tudi manj opazni procesi.

Kot poroča BBC Future, se pri številnih moških po rojstvu otroka zniža raven testosterona, hkrati pa se povečajo ravni hormonov, povezanih z navezanostjo in skrbjo za otroka, kot sta oksitocin in prolaktin. Strokovnjaki menijo, da takšne spremembe očeta usmerjajo v večjo povezanost z otrokom ter spodbujajo skrbno in zaščitniško vedenje. 

Dolga leta so raziskovalci proučevali predvsem spremembe v možganih mam po porodu. Danes pa vse več raziskav kaže, da se podobni procesi odvijajo tudi pri očetih.

Kot poroča Independent, so slikanja možganov pokazala spremembe v predelih, povezanih z empatijo, pozornostjo, čustvenim uravnavanjem in prepoznavanjem potreb drugih ljudi. Raziskovalci menijo, da te prilagoditve pomagajo očetom bolje razumeti otrokove potrebe in se nanje hitreje odzivati.

Po navedbah raziskovalcev z Univerze Južne Kalifornije postanejo spremembe še izrazitejše v prvih mesecih po rojstvu otroka, ko se oče postopoma uči nove vloge in z otrokom vzpostavlja močno čustveno vez. 

Prav tukaj se skriva ena najzanimivejših ugotovitev sodobnih raziskav.

Kot poroča The Sector, spremembe v možganih niso enako izrazite pri vseh očetih. Moški, ki so bolj vključeni v vsakodnevno nego otroka, pogosto kažejo močnejšo aktivacijo možganskih mrež, povezanih s starševsko skrbjo. 

Hranjenje, nočno vstajanje, uspavanje, previjanje in igra z dojenčkom tako niso pomembni le za otrokov razvoj, ampak vplivajo tudi na očeta. Raziskovalci poudarjajo, da se starševske veščine in navezanost krepijo skozi vsakodnevne izkušnje in tesen stik z otrokom. 

Z drugimi besedami: bolj ko je oče prisoten v otrokovem življenju, bolj se njegovi možgani prilagajajo skrbi zanj. 

V preteklosti je veljalo prepričanje, da je močna biološka navezanost na dojenčka predvsem značilnost mater. Toda sodobne raziskave kažejo, da imajo tudi moški naravno sposobnost razviti globoko vez z otrokom. 

Kot poudarjajo strokovnjaki, očetovski instinkt ni nekaj, kar se pojavi čez noč. Pomembno vlogo imajo bližina, skupni trenutki in aktivno sodelovanje pri skrbi za otroka. Vsako uspavanje, crkljanje, igranje ali tolaženje krepi vez med očetom in otrokom ter spodbuja procese v možganih, povezane s starševsko skrbjo.

Aktivno vključeni očetje niso pomembni le za otroka v prvih mesecih življenja. Kot poroča The Sector, raziskave njihovo prisotnost povezujejo z boljšim čustvenim počutjem otrok, večjo samozavestjo, boljšimi socialnimi veščinami in uspešnejšim jezikovnim razvojem.

Morda je zato ena najpomembnejših ugotovitev sodobne znanosti prav ta, da očetovstvo ni le vloga, ki jo moški prevzame ob rojstvu otroka. Je proces, ki se razvija z vsakim previjanjem, uspavanjem in skupnim trenutkom. In bolj ko oče sodeluje pri skrbi za otroka, bolj se njegovi možgani prilagajajo tej vlogi. 

Viri: BBC Future, The Sector, The Independent, University of Southern California