Očka čaka v avtu, otroci se prepirajo in se jim nikamor ne mudi, mamica prosi in priganja ... Še preden se družina odpravi na dopust, je vzdušje že napeto. A kar se v idealnem svetu zdi kot "katastrofa", je po pojasnilih družinske terapevtke dr. Petje Kovačevič pravzaprav nekaj povsem normalnega in celo dragocenega.
Vsako tretjo junijsko nedeljo praznujemo dan očetov. Priložnost, da se zahvalimo očetom za njihovo ljubezen, podporo in pomembno vlogo pri vzgoji otrok. Ob letošnjem dnevu očetov so na Statističnem uradu Republike Slovenije pripravili zanimiv pregled podatkov, ki razkrivajo, kako se očetovstvo pri nas spreminja skozi čas.
Kar je bilo nekoč del zasebnih družinskih albumov, danes pogosto spremlja široko spletno občinstvo. Otroci postajajo del spletnih zgodb, včasih pa tudi pomemben del vsebine, ki ustvarja doseg, prepoznavnost ali zaslužek. Pojav, ki ga imenujemo sharenting, odpira pomembna vprašanja: kje je meja med deljenjem družinskih trenutkov in otrokovo pravico do zasebnosti?
V javni predstavi očetovstvo še vedno pogosto stoji v zelo ozkem okvirju: oče kot stabilen, racionalen, "tisti, ki drži stvari skupaj". Čustva? Morda jeza ali skrb. Solze pa redko.
Večina slovenskih očetov očetovstvo uredi še pred rojstvom otroka, vendar najnovejši podatki kažejo, da se v posameznih primerih uradno priznanje lahko zgodi tudi več desetletij pozneje.
Vredno je razmisliti o tem, kaj si bodo naši otroci zares zapomnili za vedno. Od vas je namreč odvisno, kakšne spomine jim boste pustili in na kakšnih temeljih bodo gradili svojo prihodnost.
Takoj po rojstvu prvega otroka se začnejo vprašanja: Kdaj boste imeli še enega? Prijatelji, sorodniki in celo znanci hitro pokažejo zanimanje za širitev družine, čeprav novopečeni starši komaj lovijo sapo med neprespanimi nočmi in plenicami.
Mnogi pari v starševstvo vstopijo z občutkom povezanosti, bližine in predstavo, da bo prihod otroka njun odnos sicer spremenil, a ne bistveno preoblikoval. Otrok pogosto prinese veliko globine, novih pomenov in izkušenj povezanosti, hkrati pa starševska vloga prinese tudi nekaj manj romantičnega, a zelo resničnega: izčrpanost, neprekinjene zahteve, nenehno organizacijo in občutek, da je vsak dan sestavljen predvsem iz nalog in usklajevanja.
V porodnih sobah nastajajo zgodbe o novih začetkih, neizmerni ljubezni, novonastalih družinah in sreči. A žal ne vedno. Včasih se zgodi nepričakovano in tudi takšni izjemni mejniki prinesejo težje zaplete, ki lahko odzvanjajo še dolgo. Da, tudi nekateri očetje imajo svoje porodne zgodbe, le da so v nekaterih primerih te povezane s težkimi doživetji, ki vodijo celo do posttravmastke stresne motnje.
Kaj se zgodi, ko starši začnejo vsako otrokovo stisko doživljati kot svoj neuspeh?
Življenje na kmetiji ne pozna premora. Dan se začne zgodaj, pogosto še preden se prebudi vas, in konča šele takrat, ko je poskrbljeno za vse, za živali, zemljo in družino. Vsako opravilo ima svoj pomen: nahraniti živali, preveriti polja, poskrbeti za vrt in hkrati ostati prisoten za otroke, ki ne odraščajo ob robu dela, temveč v njegovem središču.
Izračunajte, kako velik bo vaš otrok, ko odraste.
Upoštevajte, da je izračun velikosti le približen.
Izračunajte, kdaj so vaši plodni dnevi in kdaj imate predvideni datum poroda.
Upoštevajte, da je izračunan datum poroda le približen.
