Otrok, ki prevzame starševske odgovornosti, se znajde v položaju, ko opravlja naloge ali prevzema čustveno breme, ki bi ga moral nositi odrasel. Takšna dinamika pogosto pomeni, da otrok prevzame vlogo starša ali odgovornosti, ki presegajo njegovo starost, kar lahko vpliva na njegov duševni razvoj in prihodnje odnose.
Odtujenost otroka od enega od staršev je boleč, zapleten in čustveno izčrpavajoč pojav za vse vpletene. Pogosto se začne med ločitvijo ali hudim družinskim konfliktom, ko eden od staršev – pogosto z dobrimi nameni – nehote ali zaradi lastnih frustracij začne otroka odtujevati od drugega starša. To vedenje ima lahko nepopravljive posledice za otrokovo čustveno počutje in družinske vezi.
Hišni ljubljenčki niso le simpatični družinski spremljevalci, ampak lahko zelo pozitivno vplivajo na otrokov čustveni, socialni, kognitivni in fizični razvoj.
Vsak starš se zna odzvati na lepe in ljubeče besede otroka. Ko slišimo: "Rad te imam! " ali "Ti si najboljši/-a! ", nas preplavi občutek ljubezni, naklonjenosti in pristne sreče. Vendar se na čarobni poti srečamo tudi z manj prijetnimi besedami, kot je izraz: "Sovražim te!". Kaj se skriva za težkimi besedami? Kako naj se kot starši pravilno odzovemo? In ali nas otrok resnično sovraži, ali nam s tem sporoča nekaj povsem drugega?
Valentinovo naj ne bo le praznik romantične ljubezni. Staršem ponuja priložnost, da najstnikom pokažejo brezpogojno ljubezen in podporo s poudarkom na sprejetosti, bližini in občutku lastne vrednosti, ne glede na partnerski status.
Otroci smrti ne doživljajo enako kot odrasli, pač pa je njihovo razumevanje izgube tesno povezano z razvojno stopnjo. Mlajši otroci smrti ne razumejo kot dokončne in mislijo, da se bo sorojenec vrnil. Šolarji že razumejo trajnost smrti, a pogosto še ne razumejo njenih vzrokov in lahko razvijejo občutke krivde ali strahu. Najstniki izgubo doživljajo globoko, a se pogosto zaprejo vase, saj ne želijo dodatno obremenjevati staršev ali se bojijo lastne ranljivosti.
Ob navdušenju nad vnukinjami in vnuki nas čustva zanesejo v odzive in dejanja, ki se zdijo staršem otrok že malo pretirana. Kaj je tisto, česar babice in dedki ne bi smeli početi?
Besede, ki jih starši vsakodnevno izgovarjajo svojim otrokom, niso nevtralne. Močno vplivajo na otrokovo samozavest, čustveni razvoj in vedenje.
S partnerjem sedita skupaj v tišini večera, a oba strmita vsak v svoj zaslon telefona. Fizično sta skupaj, a vsak v svojem svetu. Digitalna doba nam je prinesla nove možnosti povezovanja, a tudi nove oblike oddaljenosti. V času nenehnih obvestil, všečkov in algoritmov se pogosto ujamemo v svetove, kjer je vse hitro, površinsko, brezosebno. A ljubezen potrebuje prisotnost, iskrenost in prostor za skupno ranljivost. Zato se danes, bolj kot kdaj koli prej, zastavlja vprašanje, kako v času zaslonov ohraniti pristno bližino in povezanost.
Svet se je v primerjavi s pred 20 ali 30 leti zelo spremenil. Spremenil pa se je tudi način, kako starši vzgajajo svoje otroke. A še vedno obstajajo dragocene in čudovite življenjske lekcije iz preteklosti, ki pomagajo pri oblikovanju lepšega sveta.
Imeti opravka z narcisoidno osebo pogosto pomeni biti ujet v začarani krog krivde, manipulacije in izkrivljene resničnosti. Morda ste želeli le izraziti svoje občutke, a ste se na koncu vi opravičevali. Zakaj? Ker narcisi obvladajo igro preusmerjanja krivde in ustvarjanja lažne podobe žrtve.
Izračunajte, kako velik bo vaš otrok, ko odraste.
Upoštevajte, da je izračun velikosti le približen.
Izračunajte, kdaj so vaši plodni dnevi in kdaj imate predvideni datum poroda.
Upoštevajte, da je izračunan datum poroda le približen.
