Imeti opravka z narcisoidno osebo pogosto pomeni biti ujet v začarani krog krivde, manipulacije in izkrivljene resničnosti. Morda ste želeli le izraziti svoje občutke, a ste se na koncu vi opravičevali. Zakaj? Ker narcisi obvladajo igro preusmerjanja krivde in ustvarjanja lažne podobe žrtve.
Starševstvo pogosto velja za eno najbolj stresnih življenjskih obdobij. Pomanjkanje spanja, stalna organizacija vsakdanjika in odgovornost za otroka so dejavniki, ki hitro povečajo pritisk. A kot kažejo nekatere raziskave in ankete, otroci niso vedno glavni vir stresa. Za številne starše, zlasti matere, je lahko večji vir napetosti prav partnerski odnos.
Nosečnost je obdobje, polno veselja in pričakovanj, a tudi izzivov za bodoče starše. Med tem časom se lahko pojavijo običajni spori med partnerjema, ki lahko vplivajo na kakovost vajinega odnosa. Preberite nasvete strokovnjakov, kako se spopasti z najpogostejšimi težavami in jih rešiti na pozitiven način.
Izguba otroka v nosečnosti ali kmalu po rojstvu je ena najhujših izgub. Starši ob žalosti pogosto doživijo še nekaj dodatnega: občutek, da okolica njihove bolečine ne prepozna in da ne ve, kaj reči. Kaj izreči žalujočim staršem in čemu se raje izogniti, kako prepoznati in se soočiti s krivdo in samoočitanjem ter kdaj in kam po pomoč, pojasnjuje psihologinja iz Porodnišnice Ljubljana, mag. Tina Pongračič.
Pomanjkanje spolnosti v odnosu ni zgolj fizična odsotnost intimnosti – gre za globoko čustveno vprašanje, ki vpliva na bližino, povezanost in dinamiko partnerske zveze. Spolnost je več kot fizična aktivnost – je jezik čustvene intime, ranljivosti in vzajemne povezanosti. Ko eden od partnerjev začne doživljati zmanjšano spolno željo, lahko to povzroči napetosti v razmerju, občutke zavrnjenosti, neželenosti, frustracije in celo dvome o lastni privlačnosti ali vrednosti. Gre za občutljivo temo, ki pogosto ostane nerazrešena – zaradi sramu, strahu pred konfliktom ali preprosto zato, ker partnerja ne znata o tem odkrito spregovoriti.
Otrok se upravljanja s svojimi čustvi najprej uči v odnosu, skozi stik z odraslimi, ki so mu najbližje. Starša sta otrokova prva zunanja regulatorja: z glasom, pogledom, dotikom in načinom odzivanja mu pomagata razumeti, kaj čuti in kako se s temi občutki lahko varno spopade. Pri tem imata mati in oče pomembni, a pogosto različni vlogi. Razumevanje teh razlik lahko staršema pomaga, da bolje prepoznavata, kako skupaj soustvarjata prostor, v katerem se otrok uči biti v stiku s svojimi čustvi.
V zadnjih desetletjih se v številnih državah vse pogosteje pojavlja, da imajo stari starši – predvsem pripadniki generacije baby boomerjev – pomembno ali celo ključno vlogo pri vzgoji vnukov. Včasih nastopajo kot občasni skrbniki, drugič kot vsakodnevna pomoč staršem, vse pogosteje pa tudi kot primarni vzgojitelji.
Ločitev je ena izmed najzahtevnejših življenjskih sprememb – ne le za partnerja, temveč predvsem za otroke. Ko se starša razideta, otrok v kratkem času doživi številne spremembe: drugačno družinsko dinamiko, porušeno rutino, čustveno negotovost in občutek izgube varnosti. Kljub temu pa je mogoče tudi po ločitvi ustvariti okolje, v katerem se otrok počuti varnega, slišanega in ljubljenega.
Prazniki so pogosto predstavljeni kot čas bližine, povezanosti in počitka. V resničnem življenju pa prav obdobje po praznikih pri mnogih starših razkrije izrazit upad energije, povečano razdražljivost, čustveno otopelost in občutek notranje praznine. A prazniki sami po sebi niso vzrok čustvene izgorelosti, pogosteje delujejo kot zadnji sprožilec v že dolgo preobremenjenem sistemu.
Čustvena oddaljenost odraslih otrok od staršev je vse pogostejši pojav, ki pa je pogosto napačno razumljen. Ne gre nujno za pomanjkanje ljubezni, nehvaležnost ali sebičnost, temveč za kompleksen preplet preteklih izkušenj, čustvenih ran, komunikacijskih vzorcev in potrebe po psihološki varnosti. Razumevanje razlogov za to oddaljenost je prvi in najpomembnejši korak k morebitni obnovi odnosa.
V sodobnih družinah se pogosto samoumevno pričakuje, da bodo stari starši pomagali pri varstvu vnukov – še posebej, kadar oba starša delata ali imata naporen vsakdan. Vendar pa vse več starejših odkrito pove, da te vloge ne želijo ali ne zmorejo prevzeti.
Izračunajte, kako velik bo vaš otrok, ko odraste.
Upoštevajte, da je izračun velikosti le približen.
Izračunajte, kdaj so vaši plodni dnevi in kdaj imate predvideni datum poroda.
Upoštevajte, da je izračunan datum poroda le približen.
