Način, kako starši razrešujejo svoje spore, lahko otroke zaznamuje za vse življenje. Kako starševski prepiri vplivajo na njih in njihovo duševno zdravje?
Generacijski razkorak ni nič novega, a družbena omrežja, drugačen pogled na duševno zdravje in hitre spremembe družbe ga danes še poglabljajo. Preverili smo, kako lahko starši in najstniki bolje komunicirajo, kaj svetujejo strokovnjaki in katerih fraz se čim prej odvadite!
Veliko je žensk, ki preden postanejo matere trdijo, da 'one pa ne bodo nikoli' ... Nikoli ne bodo zapostavljale partnerja, nikdar ne bodo pozabile nanj, še naprej se bodo urejale in ne bodo se 'zapustile', še vedno si bodo znale vzeti čas zase, za zmenek z možem. No, potem pa res postanejo mame in ugotovijo, da to ne gre tako zlahka, kot se sprva zdi.
Je vsaka nesrečna družina nesrečna na svoj način? Kaj je ugotovil pri opazovanju odnosov John Gottam in ali imajo vsi slabi zakoni na koncu le nekaj skupnega? Preverite v spodnjem zapisu.
Vprašanje, s katerim se sreča več parov, kot bi si morda mislili: kaj storiti, ko si eden močno želi otroka, drugi pa ne?
Če bi različne pare vprašali, kaj si predstavljajo pod besedo tišina v odnosu, bi bili njihovi odgovori različni. Za nekatere je to del konfliktnega obdobja, ko se partnerja med seboj ne pogovarjata, drugi to obdobje imenujejo 'kaznovanje s tišino', ko se eden od partnerjev zapre vase in manipulira z ignoriranjem drugega. Nekateri pa si pod tem pojmom predstavljajo enostavno premalo učinkovite komunikacije in delitve potreb, želja, hrepenenj. Ker uspešen in zdrav partnerski odnos zahteva odprto komunikacijo, je v nadaljevanju predstavljen poglobljen pogled na tišino, ki lahko na razmerje deluje zelo razdiralno.
Ko se partnerja glede otrok ne strinjata, se znajdeta pred enim najtežjih vprašanj v odnosu: ali lahko ljubezen premosti tako veliko razliko v življenjskih željah? Vplivnica Aggie Lal je pred kratkim delila svojo osebno zgodbo. Ko sta se z možem Jacobom spoznala, on ni želel otrok, sama pa je vedela, da si nekoč želi postati mama. Razlika med njima je bila tako velika, da je prispevala tudi k njunemu razhodu.
Prihod otroka partnerski odnos skoraj neizogibno spremeni. Časa v dvoje je manj, vsakdan postane bolj organizacijsko zahteven, utrujenost večja, pozornost pa je predvsem v prvih letih razumljivo usmerjena k otroku. Zato obdobja, ko je partnerstvo nekoliko v ozadju, sama po sebi niso znak, da je z odnosom nekaj narobe ...
Ko mladi odrasli govorijo o svojih težavah, neuspehih ali duševnih stiskah, se pogosto pojavi vprašanje: Ali so za to krivi starši? Na družbenih omrežjih, v podkastih in celo na terapijah je vse več razprav o vplivu vzgoje na življenje odraslih otrok. A odgovor ni tako preprost, kot se zdi na prvi pogled.
Za prvorojenega otroka je prihod sorojenca eden največjih čustvenih izzivov zgodnjega otroštva. Svet, ki ga je do zdaj poznal in v katerem je bil središče pozornosti, rutine in ljubezni, se nenadoma spremeni. Čeprav si starši želijo, da bi prvorojenec bratca ali sestrico dobro sprejel, je povsem naravno, če ob tem doživlja tudi mešane občutke: radovednost, ponos, pa tudi ljubosumje, negotovost in strah pred izgubo pozornosti.
Soodvisnost je koncept, ki se uporablja za opis nefunkcionalnega vzorca vedenja ali dinamike odnosa. Zamisel o dveh partnerjih, ki čutita, da drug brez drugega nista nič in ne obstajata ter svojo identiteto črpata drug od drugega, je pogosta v literaturi, pesmih in filmih. Vendar pa ta prikaz dejansko opisuje soodvisno in nezdravo dinamiko partnerskega odnosa. Za takšen odnos je značilna izrazita prepletenost med partnerjema, nezmožnost samostojnosti in pomanjkanje razmejitev.
Izračunajte, kako velik bo vaš otrok, ko odraste.
Upoštevajte, da je izračun velikosti le približen.
Izračunajte, kdaj so vaši plodni dnevi in kdaj imate predvideni datum poroda.
Upoštevajte, da je izračunan datum poroda le približen.
