Strokovnjaki pravijo, da takšne sanje niso naključje: pogosto pridejo v obdobjih sprememb, žalovanja ali takrat, ko najbolj potrebujemo občutek varnosti.
Mnogi pari v starševstvo vstopijo z občutkom povezanosti, bližine in predstavo, da bo prihod otroka njun odnos sicer spremenil, a ne bistveno preoblikoval. Otrok pogosto prinese veliko globine, novih pomenov in izkušenj povezanosti, hkrati pa starševska vloga prinese tudi nekaj manj romantičnega, a zelo resničnega: izčrpanost, neprekinjene zahteve, nenehno organizacijo in občutek, da je vsak dan sestavljen predvsem iz nalog in usklajevanja.
Britanski par je svoja otroka vzel iz šole in odpeljal na pot okoli sveta. Namesto učilnic so ju čakali tropski otoki, gore, življenje v naravi in celo sedemdnevno bivanje na navpični steni. Starša pravita, da je bila to najboljša odločitev, saj se otroci včasih največ naučijo prav zunaj šolskih klopi. Kaj menite vi?
Mama pride iz službe utrujena in slabe volje, ne povzdigne glasu, vendar je bolj tiha kot običajno. Otrok jo nekaj časa opazuje, nato postane zadržan tudi sam. Morda jo vpraša, ali je jezna, se umakne v svojo sobo ali pa se začne še posebej truditi, da je ne bi vznemiril. Včasih se zgodi tudi nasprotno. Ko je starš dobre volje, je otrok bolj sproščen, igriv in zgovoren. Ko je doma napeto, postane nemiren ali razdražljiv, čeprav sam ne zna pojasniti, zakaj ...
Se vam zdi, da novembra hitreje izgubite potrpljenje, vas otroški prepiri izčrpajo bolj kot običajno, zvečer pa komaj še zberete energijo za pogovor z družino? Morda se vam zdi, da ste postali manj potrpežljiv starš, vendar razlog ni nujno v vas ali v otrokovem vedenju. Krajši dnevi, manj naravne svetlobe, vsakodnevne obveznosti in pričakovanja, ki se začnejo kopičiti pred koncem leta, lahko vplivajo na naše počutje.
Starševstvo partnerski odnos pogosto obremeni bolj, kot partnerja sprva pričakujeta. Dneve zapolnijo šola, dejavnosti, pregledi, vožnje, gospodinjstvo, organiziranje družinskega ritma in nenehno prilagajanje potrebam otrok. Tudi ko otroci niso več majhni, skrbi ne izginejo, temveč se pogosto le preoblikujejo.
V vsakdanjem družinskem vrvežu, med službo, šolo, obveznostmi in skrbjo za dom, lahko hitro zmanjka časa za trenutke, ko se oče posveti samo enemu otroku. A prav takšni trenutki v dvoje so lahko zelo dragoceni. Ni treba, da gre za velik izlet, drag športni pripomoček ali posebno doživetje. Včasih zadoščajo skupno brcanje žoge, sprehod, vožnja s kolesom ali pogovor pred spanjem.
Ko starši ugotovijo, da jim je otrok zamolčal slabo oceno, skril test ali celo lagal o šolskem uspehu, je prva reakcija pogosto usmerjena prav v prikrivanje. Zakaj mi ni povedal? Zakaj je lagal, če ve, da se lahko pogovorimo? Toda skrivanje ocene pogosto pove več kot samo to, da se je otrok želel izogniti neprijetnemu pogovoru. Včasih se zadaj skriva tudi, kako otrok doživlja neuspeh, kaj pričakuje od odziva staršev in koliko je njegova predstava o lastni vrednosti povezana s tem, kako uspešen je v šoli.
Kdaj je otrok dovolj star, da lahko ostane sam doma, in kdaj še potrebuje varstvo odrasle osebe? To je vprašanje, s katerim se srečujejo številni starši, zlasti med šolskimi počitnicami, ko je treba uskladiti službene obveznosti in družinsko življenje.
Če je bila le nekaj desetletij nazaj vzgoja otroka bolj kot ne domena mame, pa je v današnjem času zelo drugače. V ospredju je moderno očetovstvo, za katerega so značilni delitev vlog, aktivna vključenost očeta pri vzgoji in negi otroka ter usmerjenost k zdravemu in zadovoljnemu partnerstvu.
Oče je lahko za otroka pomemben vir varnosti, podpore in razumevanja. Toda kaj se zgodi, kadar se odnos vrti predvsem okoli njegovih potreb, mnenj in pričakovanj? Kadar ne prenese kritike, težko prizna napako in otrokove občutke pogosto odpravi kot pretiravanje, lahko odnos postane čustveno naporen.
Izračunajte, kako velik bo vaš otrok, ko odraste.
Upoštevajte, da je izračun velikosti le približen.
Izračunajte, kdaj so vaši plodni dnevi in kdaj imate predvideni datum poroda.
Upoštevajte, da je izračunan datum poroda le približen.
