Zakaj je plazenje ključno za zdrav razvoj otroka – in kaj, če ga preskoči

Plazenje je veliko več kot le priprava na hojo – gre za kompleksen razvojni korak, ki vključuje telo in možgane.

Ko se otrok plazi, usklajeno uporablja obe možganski polovici – leva polovica nadzoruje desno stran telesa in obratno. S tem se krepi povezava med obema hemisferama, kar spodbuja razvoj koordinacije, prostorske orientacije in sposobnosti nadzora gibanja.

Med plazenjem se:

- krepi mišično-skeletni sistem,

- izboljšujeta ravnotežje in koordinacija,

- spodbuja razvoj fine motorike,

- razvijajo živčne povezave, ki so ključne za govor, branje in pisanje.

- Otroci, ki imajo dovolj priložnosti za plazenje, so pogosto močnejši, gibčnejši in samozavestnejši pri raziskovanju sveta.

Preskok plazenja lahko pozneje vpliva na zmožnost učenja, koncentracijo in koordinacijo gibov. Raziskave kažejo, da otroci, ki niso plazili, pogosteje kažejo težave pri branju in pisanju, saj deli možganov, odgovorni za te sposobnosti, niso bili dovolj aktivirani v zgodnjem razvoju.

V takih primerih strokovnjaki pogosto priporočajo terapevtske vaje, s katerimi otrok kasneje nadoknadi izpuščeno fazo.

Če želite otroka spodbuditi, da začne plaziti, lahko poskusite nekaj preprostih korakov:

- Položite ga na trebuh, ko je buden – večkrat na dan, po nekaj minut.

- Postavite igračke malo izven dosega, da se bo moral zanje potruditi.

- Omogočite prostor za gibanje – mehko odejo ali preprogo na tleh.

- Uporabite veliko žogo (fitball): položite otroka nanjo s trebuhom navzdol in jo nežno premikajte – to krepi mišice hrbta in trebuha.

- Igrajte se z igračami na vrvici, ki jih vlečete po tleh – otrok jih bo želel dohiteti.

- Vadite "kolesarjenje" z nogami, da se nauči osnovnega ritma gibanja.

Sčasoma bo otrok začel dvigovati glavo, se opirati na roke in se premikati naprej – to je naravna pot do samostojnega plazenja.

Če otrok že shodi, plazenja ni več mogoče učiti v klasičnem smislu, lahko pa se zgodi, da se začne plaziti pozneje – celo pri dveh ali treh letih. To ni znak nazadovanja, ampak način, da otrok sam nadoknadi izpuščeno razvojno fazo.

Pomembno je, da ne omejujete njegove telesne aktivnosti, saj gibanje spodbuja razvoj vseh delov telesa in možganov.

Veliko bolj zaskrbljujoče je, če otrok izgubi že osvojene spretnosti – v tem primeru je nujno obiskati pediatra ali nevrologa.

Plazenje je eden ključnih korakov v razvoju dojenčka – ni le priprava na hojo, ampak temelj za razvoj gibanja, koordinacije, koncentracije in učenja.

Zato otroku omogočite dovolj prostora, časa in priložnosti, da se po svoje premika in raziskuje svet okoli sebe.

Ne hitite z njegovim razvojem – pustite, da se vsak korak zgodi naravno.

Vir: Yumama