Majhni otroci zaradi pospešene rasti in tudi zaradi večje vsakodnevne aktivnosti glede na svojo velikost potrebujejo relativno veliko energije. Da zadostimo vsem potrebam po makro- in mikrohranilih, otrokom v prvi vrsti ponudimo s hranili bogata živila, ki naj bodo čim bolj raznolika.
Ameriška Akademija za pediatrijo je objavila določene hranilne vrednosti, ki so v prvih dveh letih otrokovega življenja izjemno pomembne, saj med drugim vplivajo na razvoj možganov. Ta hranila so železo, cink, baker, holin in vitamin D. Vključevanje sadja in zelenjave v vsak obrok je zato ključnega pomena, da otroka že od zgodnjega otroštva naprej navajamo na zdrav način prehranjevanja. Otroku ponudimo več manjših dnevnih obrokov, ki jih po potrebi kombiniramo z zdravimi prigrizki, odvisno od otrokovih potreb in teka.
Neprimerna prehrana v zgodnji dobi otroštva lahko med drugim vpliva na prekomerno telesno težo, visok krvni tlak ter diabetes v otroštvu in odrasli dobi, hkrati pa na razvoj možganov, kar vključuje področja, ki so 'zadolžena' za spomin, koncentracijo, obdelavo podatkov, načrtovanje in pozornost. Nezadosten vnos ključnih hranil v otrokov organizem lahko po zaključkih ameriške Akademije za pediatrijo privede do pomanjkanja funkcij možganov. Neprimerna prehrana v prvih dveh letih otrokovega življenja naj bi bila povezana tudi z nižjim IQ-jem posameznika, težavah pri vedenju in nižjim doseganjem uspeha v šoli.
"Raziskave na tem področju so postale izjemno pomembne," je dejala dr. Sarah Jane Schwarzenberg, profesorica pediatrije na Univerzi v Minnesoti ter ena izmed glavnih avtoric študije. "Prav zares lahko izboljšamo zdravje otrok z dolgoročnim osredotočanjem na zdravo prehrano," je še dodala. "Veliko dojenčkov, starejših od šest mesecev, ne prejema zadostnih količin cinka, železa in vitamina D. Zato je pomembno, da jim s pomočjo raznolike in primerne prehrane to omogočimo," je še zaključila.

Ta hranila so izjemno pomembna za zgodnji razvoj možganov:
Beljakovine: meso, perutnina, riba, jajca, jogurt, stročnice, žitarice
Cink: govedina, svinjsko meso, mleko, tofu, fižol, arašidovo maslo
Baker: gobe, školjke, polnozrnate žitarice, fižol, krompir
Železo: govedina, perutnina, ribe, obogatene žitarice, špinača, fižol
Selen: tuna, perutnina, obogatene testenine, jajca, rjavi riž
Folna kislina: špinača, pomarančni sok, riž, avokado, kruh iz polnozrnatih žitaric
Jod: kuhinjska sol, mleko, škampi, jajca, konzervirana tuna
Vitamin A: sladki krompir, korenje, mango, jajca, mleko
Vitamin D: losos, tuna, mleko
Vitamin K: špinača, brokoli, grah, borovnice
Vitamin B6: žitarice, čičerika, banane, krompir, arašidovo maslo
Vitamin B12: žitarice, losos, mleko, govedina, jogurt, sir
Nenasičene maščobne kisline: ribe, repično olje, sončnično olje, laneno olje
Najbolj zdravo je materino mleko
Ne pozabite pa, da pediatri kravjega ali kozjega mleka ne priporočajo kot napitek otrokom, mlajšim od leta dni starosti. Zanje je najboljša uporaba materinega mleka skozi dojenje ali pa adaptirane formule mleka. Ostale mlečne proizvode, kot sta jogurt ali sir, pa lahko začne otrok uživati že nekoliko prej.
Komentarji (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV