Prva zima z dojenčkom: kdaj ven, kako ga obleči in kdaj k pediatru?

Dobra novica pa je, da je dojenček pozimi lahko povsem varno doma in na prostem, če upoštevate nekaj preprostih smernic. Katere, pojasnjuje Angelika Ferjan, dipl. m. s., iz patronažnega varstva ZD Ljubljana, Enota Vič.

Ni univerzalnega recepta, kako ravnati v prvi zimi, so pa smernice, ki staršem olajšajo odločitve. Ključni so postopnost, plastenje, opazovanje dojenčka ter zdrava mera previdnosti brez pretiranih skrbi in strahov.

Z zdravim, donošenim novorojenčkom se na prvi pravi zimski sprehod odpravite med 14. dnem in prvim mesecem starosti. Prvi izhod naj bo kratek, približno 10 do 20 minut, čez dan pa jih lahko opravite več. Še prej je smiselno, da dojenčka nekaj dni postopno navajate na nižje temperature; primerno oblečenega ga za nekaj minut v naročju odnesite na balkon ali dvorišče in postopno podaljšujte čas bivanja na prostem.

Pri občutljivejših nedonošenčkih je včasih treba še malo počakati. "Pri nedonošenčkih je prvi sprehod odvisen predvsem od telesne teže. Nedonošeni ali donošeni novorojenčki, težki manj kot 2500 gramov, naj gredo prvič ven po posvetu s pediatrom," svetuje Angelika Ferjan, dipl. m. s., iz patronažnega varstva ZD Ljubljana, Enota Vič, članica Sekcije medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v patronažni dejavnosti.

Za prve izhode izberite mirne kraje v naravi, parkih in ob sprehajalnih poteh z manj prometa. Sogovornica odsvetuje obisk nakupovalnih središč.

Zimske sprehode vedno prilagodite vremenu. Najprimernejši so sončni deli dneva z brezvetrjem, brez megle in pri temperaturah nad lediščem. Po nasvetu sogovornice na spletni strani Agencije za okolje (ARSO) preverite tudi kakovost zraka; ob večji onesnaženosti je bolje ostati doma ali izbrati kraj s čistejšim zrakom.

Pogosta napaka je prekrivanje celotnega vozička z odejami ali tetra pleničkami, kar ustvari učinek tople grede in postan, prevroč zrak. Pozimi naj bo dno vozička toplotno izolirano (na primer z ovčjo kožo ali zimsko vrečo), odprtina pa naj nikoli ne bo neprodušno zastrta s tetra pleničko ali odejo. Če dežuje ali sneži, uporabite dežno zaščito za voziček z režami za zračenje. Redno preverjajte otrokovo toploto na zatilju in zaščitite dlani z rokavičkami, svetuje patronažna medicinska sestra.

Pri novorojenčku je voziček najpogostejša izbira; pri nošenju pa veljajo določene omejitve. Nošenje v ustrezni nosilki iz kakovostnega blaga naj skupaj traja največ približno eno uro na dan. Pomembno je, da ima nosilka dovolj čvrsto oporo, da se dojenček ne pogreza in da mu omogoča aktivno držo, ne pasivnega visenja. Pri nošenju si lahko pomagate z roko, ki jo podložite pod dojenčkovo zadnjico. Nahrbtnike in kenguruje, kjer otrok visi in je slabše podprt, odsvetujejo, dokler ne sedi samostojno.

Ena največjih dilem zime so oblačila. Načeloma velja pravilo ena plast več kot starši", a le, če govorimo o lahkih, zračnih plasteh. Idealni so bombaž, lan in drugi naravni materiali, ki dihajo. Debele volnene plasti, flis, poliester in druga sintetika neposredno na koži lahko povzročijo pregrevanje in potenje, zato naj bodo le za zgornje plasti.

Dojenčka oblecite po načelu "čebulčkanja" v več tankih plasti namesto v eno debelo. Oblačila naj bodo dovolj oprijeta, da zadržujejo toploto, a ne pretesna. Glavica naj bo pokrita s trakom ali tanjšo kapico, ob nižjih temperaturah s toplejšo. Ne pozabite na tople nogavičke in rokavičke.

Najzanesljivejši pokazatelj, ali je dojenčku zunaj prijetno toplo, niso roke ali nosek, temveč zatilje, prsni koš ali trebušček. Rokice so lahko hladnejše tudi v toplem prostoru, kar še ne pomeni, da dojenčka zebe. Če je na zatilju topel in suh, je primerno oblečen; če je moker in preznojen, je plasti preveč, je razložila Angelika Ferjan, dipl. m. s.

Zima z dojenčkom ne prinaša le vprašanja, ali ga zebe, temveč tudi, ali je varen. Ena najpogostejših napak je pripenjanje dojenčka v avtosedež v debeli bundi ali kombinezonu. Debela oblačila ustvarijo plast zraka med pasom in telesom; ob trku se plast stisne, pas postane preohlapen in otrok lahko zdrsne iz sedeža ali utrpi hujše poškodbe, je opozorila sogovornica.

Zato naj bo dojenček v lupinici v tankih oblačilih (na primer bodi, majica, tanjša jopa), pasovi pa naj tesno objamejo telo. Zategnjeni naj bodo tako, da med pas in otrokovo ključnico ne morete spraviti več kot enega prsta. Po potrebi ga pokrijte z odejico, položeno čez pripete pasove (ne podnje), v ogrevanem avtu pa ga odgrnite, da mu ne bo prevroče.

Lupinica se slabše zrači, posebej v toplem avtu, zato se dojenčki hitro pregrejejo, kar je lahko nevarno (povečano tveganje za dehidracijo, toplotni udar, celo SIDS), je izpostavila patronažna medicinska sestra. Bolje je, da po potrebi uporabljate odejo čez pasove in dojenčka po prihodu na hladnejši zrak vnovič primerno oblečete, je dodala.

Dojenček največ časa preživi doma, zato naj bo v stanovanju prijetno in ne pretoplo. V prvih tednih je idealna sobna temperatura med 18 in 21 stopinjami Celzija, relativna zračna vlaga pa med 60 in 70 odstotki. Kopalnica naj bo med kopanjem nekoliko toplejša (približno 22 do 25 stopinj Celzija), vendar naj razlike med prostori ne bodo prevelike.

Zračenje je nujno tudi pozimi. Večkrat na dan na stežaj odprite okna za pet do 10 minut; med zračenjem pa naj bo dojenček v drugem prostoru, svetuje Angelika Ferjan, dipl. m. s. Celodnevno zračenje z oknom na kip ni priporočljivo.

Dojenčkova koža je občutljivejša, tanjša in hitreje izgublja vlago, zato potrebuje nežno, neagresivno nego. Kopanje dvakrat do trikrat tedensko je običajno dovolj. Voda naj ima 35 do 36 stopinj Celzija, kopanje naj bo kratko, okoli pet do sedem minut. Uporabljajte blage, neodišavljene izdelke; po želji lahko v banjico dodate nekaj kapljic mandljevega ali oljčnega olja. Po kopanju po potrebi nanesite malo neodišavljene vlažilne kreme ali olja, zlasti pri suhi koži.

Pri nakupu kreme za zaščito pred mrazom in vetrom po nasvetu patronažne medicinske sestre izberite izdelke, namenjene novorojenčkom oziroma dojenčkom od rojstva. Kremo nanesite 15 do 20 minut pred odhodom na mraz, da se dobro vpije. Če je po vrnitvi v topel prostor na koži še opazen masten sloj, ga nežno odstranite, svetuje sogovornica. Rožnata ali rahlo rdečkasta lička po sprehodu so praviloma normalen odziv na mraz zaradi razširitve žilic po prihodu v toplo in običajno izzvenijo v 15 do 30 minutah. Če pa so lička stalno rdeča, hrapava, se luščijo ali nastajajo ranice, lahko gre za dermatitis. Takrat se posvetujte s pediatrom.

Dojenčki v prvih mesecih dihajo pretežno skozi nos, da se lahko hkrati tudi hranijo. Zamašen nosek lahko oteži dihanje ter povzroči težave pri hranjenju, spanju in počutju. Zdrav dojenček nos sicer dobro čisti s kihanjem in ga ni treba dodatno čistiti.

Če pa je nosek zamašen, v vsako nosnico nakapajte fiziološko raztopino v kapljicah. Po aplikaciji dojenčkovo glavico za nekaj sekund nagnite levo in desno, nato dojenčka dvignite v pokončen položaj. Po potrebi uporabite nosni aspirator in nos vedno očistite pred dojenjem.

Če je dojenček prehlajen ali bolan, se glede primernosti zimskih sprehodov vedno posvetujte s pediatrom; odločitev je odvisna od simptomov, počutja in vremena. Kratek sprehod ob ne prenizkih temperaturah brez vetra je pri blažjih težavah lahko prijeten; ob povišani telesni temperaturi, težkem dihanju ali slabem počutju pa raje ostanite doma, svetuje Angelika Ferjan, dipl. m. s.

Pri novorojenčkih in dojenčkih do treh mesecev ukrepajte hitro, poudarja patronažna medicinska sestra. Telesna temperatura pod 35,5 ali nad 37,5 stopinje Celzija (merjeno pod pazduho) je lahko znak resne okužbe in zahteva takojšen pregled pri pediatru. Otroček je lahko ob tem nemiren in razdražljiv ali pa utrujen in zaspan ter zavrača dojenje oziroma hranjenje.

Pri starejših od treh mesecev lahko ob temperaturi do 39 stopinj Celzija in dobrem splošnem počutju (dojenček je živahen, se dobro hrani in dovolj lula) pred obiskom pediatra počakate do tri dni. Vmes vseskozi pozorno spremljajte otroka; če se pojavijo dodatni znaki, kot so izpuščaji, bruhanje, apatičnost, neješčnost ali spremembe v dihanju, je potreben takojšen zdravniški pregled.

Znak za preplah je lahko tudi dihanje. Pri dojenčkih je sicer naravno hitrejše kot pri odraslih in mlajši ko je, hitreje diha. Prvi opozorilni znaki težjega dihanja pa so zavračanje hrane, nemirnost in jokavost. Ključno je, da prepoznate napor pri dihanju: dvigovanje ramen, vključevanje trebušnih mišic, ugrezanje jamice pod vratom, slišno hropenje ali piskanje, pa tudi morebitna modrikavost okoli ust ali prstkov. Takrat je potreben takojšen obisk zdravnika.

Prva zima z dojenčkom je lahko mirna in lepa, če starši zaupate sebi in dojenčku ter sledite zgodnjim nasvetom patronažne medicinske sestre Angelike Ferjan. Dojenčka pozorno opazujte in ne pretiravajte ne z mrazom ne z vročino. Ne potrebujete najdebelejše bunde, kup odej ali neprodušno zaprtega vozička; pomembno je, da veste, kako dojenčka primerno obleči, kako preveriti, ali se dobro počuti, kako poskrbeti za prezračen in ravno prav topel dom, za pravilno nego kože ter za varnost v lupinici.

Želimo vam lepe in nepozabne prve zimske sprehode!