Pri uvajanju goste hrane na otrokovo pobudo otrok hrano spoznava preko okusov, tekstur in oblike ter tudi vonja. Ponujeni kosi hrane so ustrezno veliki, da jih ne more hitro vtakniti v usta in pogoltniti. Izogniti se je potrebno majhnim, trdim, okroglim ali lepljivim kosom hrane. Varni kosi hrane so tako veliki, da jih lahko samostojno prime v roko in drži ter sproti cuza oz. grizlja le zelo majhne delčke živila. Trdo hrano mu ponudimo skuhano (npr. korenček), mehkejše kose (npr. določeno sadje), lahko surovo.
Pri tej metodi otrok sam odloča, kaj in koliko bo pojedel. S svojo željo in sposobnostmi sam določa tempo hranjenja in tudi uvajanja. Lahko, da mu bomo ponudili kos določenega živila npr. korenčka, ki ga bo nekajkrat zavrnil, nato pa le sprejel, ker bo precenil, da je sedaj ta hrana za njega ustrezna. Otrok se namreč v tem obdobju hitro razvija, razvija se čeljust, fina motorika, koordinacija rok in oči, žvečenja, požiranja in tako naprej. V določeni stopnji razvoja morda neko živilo zanj še ni ustrezno in če ga zavrne, to ne pomeni nujno, da ga ne mara oz. da mu ni všeč okus. Pomembno je tako dojenčka opazovati in z uvajanjem pričeti takrat, ko pokaže znake pripravljenosti. Ko dojenček lahko samostojno sedi, ga ob družinskih obrokih posedimo zraven mize, da bo udeležen družinske dinamike. Ob opazovanju hranjenja nas oz. ostalih članov družine, bo začel posnemati gibe, posegati po hrani, morda tudi cmokati in podobno. Takrat mu podimo kos hrane oz. lahko različne kose, da bo sam izbral tistega, ki ga zanima. Ponujena hrana je iz mize, taka, kot jo jedo ostali družinski člani, a ni slana oz. začinjena.
Spodbujanje hranjenja preko BLW metode se lahko od začetka zdi strašljivo, prav tako je okoli dojenčka po takem hranjenju praviloma kar precej nereda. Otroci namreč hrano raziskujejo tudi z rokami, jo packajo, brišejo v mizico ter mečejo po tleh. A koristi, ki jih ima tako raziskovanje hrane in spoznavanje z njo preko igre, ki je tudi otrokov naravni način učenja, se bodo slej kot prej pokazale, saj bo otrok hrano oz. posamezna živila spoznal in sprejel.
Cilj hranjenja preko te metode tako ni, da se otrok naje do sitega. Gre predvsem za okušanje in spoznavanje. Glavni vir hrane tako ostane materino oz. adaptirano mleko, ki ga nič ne zmanjšamo. Dojenčku pa živila ponudimo ob tem, takrat, ko ni zelo lačen, ampak bolj kot dodatek. Pri hranjenju ga opazujemo in spodbujamo, ne pa silimo ali kregamo, če hrano vrže na tla, ampak izkušnjo s spoznavanjem s hrano zanj naredimo zanimivo, igrivo in sproščeno.
Prav taka naj bo izkušnja tudi, če se odločimo za uvajanje goste hrane po žlički. Lahko pa seveda tudi združimo obe metodi in dojenčku ob kašici ponudimo še večje kose hrane. Nikakor pa ne pričakujmo, da bomo dojenčka z gosto hrano prehranili kar čez noč. Uvajanje goste hrane vedno poteka ob dojenju oz. hranjenju z adaptiranim mlekom.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV