Kdaj dojenčku začeti uvajati alergeno hrano?

Najnovejše smernice namreč sledijo dognanjem znanosti in raziskav, ki so ugotovile, da je najboljši čas za uvajanje alergenov takrat, ko je dojenček še dojen z materinim mlekom. V njem so namreč imunske celice mame, ki pomagajo dojenčkovemu organizmu pri prepoznavanju alergenih snovi in preprečijo preburni odziv imunskega sistema in tako zmanjšajo tveganje za razvoj alergij. Razmislek in pogovor s pediatrom je potreben, če ima otrok povečano tveganje za alergije npr. so te prisotne v družini ali pa je dojenček že imel težave z atopičnim dermatitisom. Čeprav je glavni argument za zgodnje uvajanje alergene hrane zaščita, ki jo nudi materino mleko, pa so smernice zgodnje uvajanje alergene hrane razširile na vse dojenčke, tudi tiste hranjene z adaptiranim mlekom. Za oboje torej velja enako.

Med potencialno bolj alergeno hrano sodijo: jajca, mleko in mlečni izdelki, arašidi in na sploh oreški (mandlji, orehi, lešniki, pistacije, kostanj, indijski oreški ...), soja, sezam, ribe in morski sadeži kot so raki in mehkužci in tudi pšenica.

Kot za ostala živila in hrano, pa tudi za potencialno alergena veljajo določeni protokoli, ki jim je dobro slediti, da lahko hitro odreagiramo, če pri svojem dojenčku opazimo, da določeno živilo zanj ni (še) primerno.

Vedno uvajamo po eno novo živilo, in sicer najbolje v razmaku tri do pet dni. Če torej pride do reakcije, lahko hitro povežemo zaradi katerega živila je do nje prišlo. Novo živilo kombiniramo s hrano, ki jo je dojenček že jedel, jo pozna in jo dobro prenaša. Najprej poskusimo z majhno količino novega živila, lahko tudi le konico žličke. Če do reakcije ne pride, potem postopno povečamo količino. Novo živilo je smiselno uvesti v jutranjem obroku oz. prvem obroku goste hrane v dnevu, da imamo priložnost opazovati morebitne reakcije čez dan. Reakcije, na katere je smiselno biti pozoren, so navedene spodaj. Prav tako je smiselno, da novo živilo uvedemo v poznanem okolju npr. doma, da imamo v primeru reakcije pri roki vse potrebno za pomoč dojenčku.

Ko je živilo uvedeno, ga ponujamo redno, vsaj nekje dva do trikrat tedensko, da se toleranca na živilo ohrani. Nobene potrebe torej ni po uvajanju živil iz nekega seznama, a jih v naši družinski prehrani ni in tudi ne gre pričakovati, da bo otrok z njimi v stiku kasneje, na primer v vrtcu ali pri starih starših. Uvajamo živila, ki bodo sestavljala otrokovo prehrano.

V primeru, da živilo dojenčku ne odgovarja, se lahko pojavi nekaj reakcij, ki na to nakazujejo. Znaki alergije se pojavijo hitro, lahko že v nekaj minutah pa do nekaj urah po stiku z alergenom. Alergija namreč po svoji definiciji pomeni pretirano in neustrezno reakcijo imunskega sistema našega telesa na snovi, ki so za večino ljudi neškodljive. Znaki so lahko različni, prav tako njihova jakost. Lahko se pojavijo na koži oz. sluznici (izpuščaj, koprivnica, rdečica, srbenje, otekanje ustnice, jezika ali obraza), na prebavi (bruhanje, driska, krči, tudi kri v blatu), na dihanju (kašelj, sopenje, oteženo dihanje). V redkih, resnih primerih lahko pride tudi do izgube zavesti. V primeru hujših reakcij (oteženo dihanje, otekanje obraza oz. dihalnih poti) takoj poiščite nujno medicinsko pomoč, v primeru ostalih reakcij pa se posvetujte s pediatrom. Povejte mu čim več informacij (npr. opišite (ali slikajte) simptom, zabeležite kako hitro po stiku z alergeno hrano se je pojavil ipd.), da bo lahko tudi na podlagi teh informacij naredil ustrezno diagnostiko, saj niso vse alergije enake.

Kot pri vseh ostalih odločitvah, ki jih mora starš sprejeti, ko se odloča o svojem dojenčku, pa je tudi pri tej pomembno predvsem to, da opazujete svojega dojenčka in upoštevati, kaj vam kaže in sporoča. Nobena splošna smernica in priporočilo oz. nasvet namreč ne more zamenjati tega, kar opazite pri svojem otroku sami.