Vitamin K – res povzroča levkemijo, zlatenico, poškodbe možganov?

Novorojenčki v slovenskih porodnišnicah že od leta 1987 kmalu po rojstvu preventivno prejmejo vitamin K. Imajo namreč prenizke vrednosti in zaradi pomanjkanja lahko v prvih mesecih življenja nastopijo notranje krvavitve, tudi možganske, ki lahko pustijo trajne posledice ali celo povzročijo smrt. Injekcija s 1000 miligrami, ki jo prejmejo v zadnjično mišico praviloma še v porodni sobi, zagotavlja priporočljivo preskrbljenost še več tednov.

Medtem je v Sloveniji nekaj (bodočih) staršev, ki se sprašuje, zakaj je sploh treba dodati vitamin K, če se njegova vrednost po nekaj tednih življenja novorojenčka ustali. Zanima jih, ali ga lahko zavrnejo in ali lahko vitamin K tudi škodi, saj naj bi glede na razprave na družbenih omrežjih povzročal resne zaplete. Ali jih res in na druga vprašanja o vitaminu K je odgovarjala predstojnica Oddelka za pediatrijo v novomeški bolnišnici, Tatjana Pavlin, dr. med., specialistka pediatrije in mednarodna pooblaščena svetovalka za laktacijo in dojenje IBCLC.

Kaj je vitamin K? Kakšne so njegove pozitivne lastnosti in zakaj ga po rojstvu dobijo novorojenčki?

Vitamini so na splošno številne organske substance, ki jih človeški organizem ne more sam sintetizirati, zato jih moramo dobiti po drugih poteh, da lahko metabolni procesi v telesu normalno potekajo.

Vitamin K je v maščobah topen vitamin, ki je ključnega pomena v procesih koagulacije oziroma strjevanja krvi.

Novorojenček je še posebej nagnjen k pomanjkanju vitamina K, zaradi česar lahko pride do krvavitev. Omenjeno imenujemo hemoragična bolezen novorojenčka, ki se kaže z modricami, krvavitvami sluznic, krvavitvami iz prebavil, popka in/ali v možgane in druge notranje organe.

Novorojenček je k pomanjkanju vitamina K nagnjen zaradi nezrelosti svojih jeter, zaradi majhne vsebnosti vitamina K v materinem mleku, zaradi sterilnih prebavil in zaradi slabega prehajanja vitamina prek placente. Pri dojenčkih je plazemska koncentracija faktorjev, odvisnih od vitamina K, približno 20 odstotkov vrednosti tistih pri odraslih. Šele po enem mesecu se vrednosti normalizirajo.

Na kakšen način novorojenčki prejmejo vitamin K in kakšno količino? Je kakšna razlika, če novorojenček vitamin K dobi oralno ali prek injekcije, in zakaj pride do razlik?

Po priporočilih strokovnih pediatričnih združenj pri nas in po svetu naj bi vsak novorojenček v treh urah po rojstvu vitamin K preventivno prejel intramuskularno (z vbrizganjem injekcije v mišico, op. a.). Zdrav, izključno dojen, donošen novorojenček lahko vitamin K pogojno prejme tudi po oralni poti, vendar je lahko tako manj učinkovit. Oralni preparat vitamina K v Sloveniji ni na voljo.

Doza vitamina K intramuskularno je 1 miligram, pri oralni aplikaciji pa je doza glede na preparat in se daje na primer vitamin K1 – 2 miligrama oralno s prvim hranjenjem in nato ponovno pri prvem, četrtem in osmem tednu starosti.

Zakaj se novorojenčki rodijo s tako nizko vrednostjo vitamina K? V kolikšnem času po rojstvu se nivo vitamina K dvigne na potrebno raven in kako lahko morda mamica pripomore k temu, morda z dojenjem? Je pomembno tudi, kakšna živila uživa doječa mamica, predvsem, da dojenčku zagotovi zadostno količino vitamina K?

Novorojenček je k pomanjkanju vitamina K nagnjen zaradi nezrelosti svojih jeter, zaradi majhne vsebnosti vitamina K v materinem mleku, zaradi sterilnih prebavil in zaradi slabega prehajanja vitamina K prek placente. Pri dojenčkih je plazemska koncentracija faktorjev, odvisnih od vitamina K, približno 20 odstotkov vrednosti tistih pri odraslih. Šele po enem mesecu se vrednosti normalizirajo.

Vsekakor je pomembno, da doječa mamica uživa zdravo prehrano, vendar sama z visokim vnosom vitamina K ne more dovolj hitro zagotoviti zadostne količine vitamina pri otroku, saj je prehajanje vitamina K skozi placento in tudi v mamino mleko relativno majhno.

Če se raven vitamina K hitro po rojstvu dvigne na normalno raven, zakaj se ga sploh dodaja novorojenčku?

Raven vitamina K in z njim povezanih faktorjev koagulacije se normalizirajo šele po enem mesecu po rojstvu. Ravno v tem mesecu pa je novorojenček najbolj ranljiv za krvavitve.

Ali je vitamin K v Sloveniji obvezen, nujno predpisan za vse novorojenčke, nekako tako kot obvezno cepljenje?

V Sloveniji je obvezna profilaksa hemoragične bolezni dojenčka in naj bi se obvezno opravila v prvih treh urah po rojstvu z aplikacijo enega miligrama ustrezne oblike vitamina K intramuskularno.

Ali lahko starši zavrnejo vitamin K za svojega novorojenčka? Če da, na kakšen način in kakšne so morebitne posledice? Če ne, zakaj ne?

Seveda lahko starši vedno zavrnejo aplikacijo vitamina K, vendar jim najprej natančno pojasnimo možne zaplete, nato pa morajo zavrnitev dokumentirati še s podpisom.

Kakšni so morebitni zapleti, ki se lahko pojavijo po prejemu vitamina K?

Po prejemu vitamina K ne pride do zapletov.

Kakšni so morebitni zapleti, če novorojenček ne prejme vitamina K?

Če novorojenček ne prejme vitamina K, lahko pride do hemoragične bolezni novorojenčka, torej krvavitev v kožo in sluznice ter notranje organe in možgane, kar ima lahko za posledico trajne okvare ali celo smrt.

Ali držijo navedbe, da lahko injekcija vitamina K povzroči poškodbe možganov, zlatenico, poveča možnost za razvoj levkemije, raka?

Toksičnost vitamina K je izredno redka in potrebne bi bile visoke ponavljajoče se aplikacije vitamina K, da bi prišlo do zastrupitve oziroma škodljivih učinkov, kot sta denimo zlatenica in hemolitična anemija. Povezava vitamina K in raka oziroma levkemije je bila v številnih študijah ovržena oziroma nikoli dokazana.

Kakšen je trend v vaši porodnišnici? Opažate, da starši vse več odklanjajo vitamin K za svojega novorojenčka?

Vedno več je staršev, ki odklanjajo kakršno koli aplikacijo vitamina K ali pa imajo s sabo preparate vitamina K iz tujine, ki jih nato dajejo peroralno.

Če bi še kaj izpostavili glede vitamina K, prosim.

Odkar je obvezna aplikacija vitamina K po rojstvu, ni več primerov hujših krvavitev pri novorojenčkih, ki bi imele resne posledice za otroka.