Bibaleze.si

Kako prepoznati atopijski dermatitis?

S.B.

Nega in zdravje

0
10. 12. 2024 04.20

Atopijske bolezni združuje to, da pri njih nastane vnetno dogajanje na mestu, kjer pride do stika alergena z imunskim sistemom osebe in posledično do imunskega odgovora telesa, ki se kaže v obliki alergijskih bolezni. Atopijski dermatitis je kronična srbeča vnetna kožna bolezen, ki se pojavlja v vseh starostnih obdobjih, pri dojenčkih, majhnih otrocih, mladostnikih in tudi odraslih. Ima jo od 15 do 20 odstotkov ljudi v razvitem svetu.

atopijski

Poznamo tri vrste atopijskih bolezni:

Atopijski dermatitis (AD) – kronična, ponavljajoča se bolezen s srbečo in vneto kožo, ki se lahko pojavlja na različnih delih telesa (odvisno od starosti osebe).

Alergijska astma – bolezen dihal, za katero je značilno težko dihanje (oboleli predvsem tožijo, da težko vdihnejo) in ob tem občutek oz. slišno piskanje v pljučih. Bolezen se poslabša ob stresu, lahko ob neugodnih klimatskih dejavnikih (zima, mrzel zrak, megla), ob stiku z alergenom (ko gre za alergijsko obliko bolezni).

Alergijski rinokonjunktivitis (ali t. i. seneni nahod) – ob stiku z alergenom (najpogosteje ob stiku z inhalatornimi alergeni, kot so pelodi trav, dreves, plevelov) pride do seroznega (vodenega) izcedka iz nosu, ob tem je prisoten občutek zamašenega nosu, zelo pogosto tudi srbež. Pogosto je pridruženo prekomerno solzenje s srbežem in vnetjem oči, temu lahko sledi otekanje vek ali celo dermatitis vek.

Kožo z atopijskim dermatitisom je treba skrbno negovati.
Kožo z atopijskim dermatitisom je treba skrbno negovati. FOTO: Shutterstock

Kakšni so simptomi atopijskega dermatitisa?

Značilnosti atopijskega dermatitisa so izrazita srbečica, vnetna kožna žarišča z rdečimi pikicami na značilnih mestih in kronični potek v obliki poslabšanj in izboljšanj. Srbečica je zelo neugoden simptom, ki lahko negativno vpliva na spanje, počitek in zbranost. Bolnika sili k drgnjenju in praskanju kože, kar kožo poškoduje in poslabša vnetje. Vnetna kožna žarišča se pojavljajo na značilnih delih telesa, odvisno od starosti bolnika. Pri dojenčku in vse do drugega leta starosti bolezen največkrat prizadene lica, zapestja in zunanje predele udov. Koža pod plenico je navadno zdrava.

Medtem pa pri večjih otrocih najpogosteje prizadene področja upogibnih delov udov, kot sta komolčna ali kolenska kotanja in vrat. Pri najstnikih in odraslih so lahko še vedno oboleli veliki pregibi, pa tudi obraz, predvsem predel okoli oči ter roke in stopala. Pri dojenčkih je vnetje kože običajno zelo akutno, z intenzivno rdečino in rosenjem. Z odraščanjem postane kronično, koža postane suha, zadebeljena in luščeča.

Atopijski dermatitis
Atopijski dermatitisFOTO: Dreamstime

Kaj lahko storite sami in kdaj poiskati mnenje strokovnjaka?

Osnovna nega otroške kože zahteva vsakodnevno umivanje z mlačno vodo in čim manj sredstvi, če že uporabljate negovalne izdelke, naj bodo ti primerni za kožo z atopijskim dermatitisom, torej blaga in naravna sredstva, ki jih lahko kupite v lekarni. Nega in higiena atopijske kože sta ključnega pomena. Kožo otroka dvakrat na dan umijte in z nje odstranite pot, potencialne alergene in ostanke krem. Nega naj bo posebej temeljita zvečer. Kopanje naj ne traja predolgo. Držite se "pravila treh minut": po umivanju kožo nežno obrišite in nato na še vlažno kožo v roku treh minut nanesite negovalni preparat. Ob prepoznani alergiji se je treba izogibati alergenom, ki so lahko prehranski ali inhalacijski. Prehranski alergeni so npr. mleko, jagode, arašidi, meso, rumenjak in beljak, morski sadeži, žita ipd., medtem ko so inhalacijski alergeni pršice v hišnem prahu, pelodi trav in dreves, perje in plesni. Če ob redni negi in izogibanju alergenom vnetje kože še naprej vztraja, se je treba po nasvet obrniti k zdravniku pediatru, ki bo predpisal ustrezno terapijo in ob morebitnem sumu na alergijo izdal napotnico za nadaljnje preiskave pri alergologu. V primeru hujše oblike AD, ki se ne odzove na s strani pediatra predpisano terapijo, je smiselno opraviti še pregled pri dermatologu.

"Otroku ne preprečujte praskanja za vsako ceno. Neredko sem v stiku s starši, ki otroku fizično preprečujejo praskanje z držanjem rok. Dobro se zavedam, da starši s tem želijo otroku pomagati, saj ne želijo, da bi se koža še bolj poškodovala, vendar pri tem prezrejo otrokovo osnovno fiziološko potrebo – umiritev srbeža. Srbež je nevzdržen in otrok nima izbire, ali bi se praskal ali ne, temveč po praskanju čuti močno potrebo. Pri praskanju takšnega srbeža gre pravzaprav največkrat za podzavestno motorno dejavnost – refleks za blaženje srbeža s stimuliranjem bolečine. Vsaka bolečina je namreč olajšanje," je za naš portal zapisala dr. Tina Mesarič iz nevladne in neprofitne organizacije, zavoda Atopika, in dodala : "Nohtke postrizite na kratko, otrok pa naj nosi dolga, lahka, zračna oblačila in rokavičke, ki preprečujejo direkten stik s kožo. Otroku naj ne bo vroče, da se omeji potenje, ki spodbuja srbenje. Ko otrok izrazi stisko zaradi srbenja, mu pomagajte tako, da kožo božate, rahlo ščipate, tapkate, hladite s hladnimi obkladki ... Poslušajte, kaj otrok želi, kaj ga umiri in kako mu lahko pomagate. Upoštevajte njegove želje."

 

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.

Komentarji (0)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV
Bibaleze
Bibaleze
SLEDI NAM:
Bibaleze.si
Oglaševanje Uredništvo PRO PLUS Moderiranje Piškotki Politika zasebnosti Splošni pogoji Pravila ravnanja za zaščito otrok
ISSN 2630-1679 © 2024, Bibaleze.si, Vse pravice pridržane Verzija: 740