Kaj vam dojenček sporoča brez besed

Dojenčki se v prvih mesecih še ne znajo izražati z besedami, zato z nami komunicirajo predvsem z gibi, pogledi, mimiko in zvoki.

Raziskave kažejo, da:

- otroci s pomočjo gest in pogleda izražajo želje ter občutke že mesece pred prvimi besedami;

- odzivnost staršev na te znake spodbuja hitrejši razvoj govora in krepi občutek varnosti;

- dojenčki, ki prejemajo bogatejšo večmodalno komunikacijo (besede + dotik + mimika + pogled), razvijejo boljše socialne in jezikovne spretnosti;

- opazovanje neverbalnih razlik lahko pomaga zgodaj prepoznati razvojne izzive, na primer na avtističnem spektru.

Pogled in očesni stik

Dojenček, ki vzpostavi pogled, išče pozornost, bližino ali odziv. Dolgotrajno izogibanje očesnemu stiku lahko nakazuje, da potrebuje dodatno podporo.

Mimika in izraz obraza

Obraz dojenčka razkriva ogromno – od radovednosti do nelagodja. Nasmeh, dvignjene obrvi ali zasukan pogled so pomemben del komunikacije.

Geste in kazanje s prstom

Okoli 9. do 12. meseca se pojavijo kazanje, ponujanje ali iztegovanje rok. Ko otrok kaže na predmet, pogosto pomeni: To želim ali Glej to!

Telesna drža in gibanje

Nagib glave, obračanje stran, živahno mahanje ali pritegovanje k staršu so jasni neverbalni znaki otrokovega počutja in želja.

Zvoki in ritmično vedenje

Tudi vokalizacija (mrmranje, cviljenje, brbljanje) spada med neverbalno komunikacijo. Z načinom glasov in ritmom otrok izraža razpoloženje.

Opazujte in odzovite se. Ko otrok z gestami ali pogledom nekaj sporoča, se odzovite – s tem utrjujete občutek, da ga slišite in razumete.

Povežite besedo in dejanje. Če otrok pokaže na igračo, recite: Aha, vidiš avto! Želiš avto? – tako pomagate prevesti gesto v govor.

Uskladite svoje vedenje z besedami. Topel ton, odprta drža in nasmeh naj spremljajo vaše besede; dojenčki se na to močno odzivajo.

Upoštevajte otrokovo individualnost. Nekateri otroci hitro začnejo gestikulirati, drugi pozneje – vsak ima svoj ritem, kar je popolnoma normalno.

Zapišite opažanja. Če se določen znak ponavlja (na primer obračanje stran med igro), to lahko pomaga bolje razumeti otrokove potrebe.

Če se dojenček po 12. mesecu še ne poslužuje gest (na primer kazanja ali mahanja), redko vzpostavi očesni stik ali se zdi, da se na socialne spodbude ne odziva, je priporočljivo, da se posvetujete s pediatrom ali logopedom. Zgodnja podpora lahko močno vpliva na nadaljnji razvoj komunikacije.

Vir: PubMed