Z rutino do zmage
Znano je že, da je rutina zabavna samo otrokom – kako tudi ne, zagotavlja jim varnost, vedo, kaj pričakovati, kaj sledi. In če se otrok dobro počuti, imamo tudi mi več možnosti za uspeh. Redni večerni rituali bodo našemu enoletniku pomagali ne samo pri pripravi na spanec, ampak tudi sproščanju pred njim. Je pa dobro otroku – v kolikor presodimo, da ima na zalogi še nekaj energije – pomagati in mu pustiti še malo svobode za igro, tek, hojo.
Koliko bi moral spati enoletnik?
Otrok bi moral do drugega rojstnega dneva spati približno štirinajst ur na dan, enajst ur od tega ponoči. Pri enem letu potrebuje naš malček dva počitka dnevno, medtem ko je pri osemnajstih mesecih morda že dovolj star, da bo spal enkrat čez dan, vendar takrat med eno in tremi urami. Počasi se bo izoblikovala rutina, ki jo bo, seveda odvisno od otroka, ponavljal do četrtega ali celo petega leta starosti.
Nekateri strokovnjaki za spanje menijo, da bomo starši lažje izoblikovali vzorec spanja, ki bo postal stalnica, če bomo sami 'oblikovali' popoldanski dremež. Prehod z dveh na en popoldanski dremež je lahko težaven, zato je dobro, da se obe obliki izmenjujeta glede na količino dojenčkovega spanca v prejšnji noči. Če bo recimo popoldan zaspal samo enkrat, ga zvečer malo prej odnesemo v posteljo – oziroma pri dveh počitkih večerno uro malo zamaknemo.
Pot do ustaljenih spalnih navad je lahko težka
Mnogi starši pravijo, da njihovi enoletniki še vedno ne prespijo cele noči. Še težje postane nekaj mesecev kasneje, ko se že začnejo upirati in nekateri tudi protestirati. Prav zato je pomembno, da se dosledno držimo strategije, ki smo jo uvedli že na samem začetku.

Vsak večer enak obred
Popoldanska razigranost naj se konča z umirjanjem (branje pravljice, risanje itd.), sledijo naj večerja, večerna nega (kopanje, tuširanje, umivanje), nato umirjanje, kot ga ima otrok najraje (prebiranje pravljice za lahko noč itd.). Vsako noč je treba uporabiti isti vzorec, tudi če nismo doma. Malčki obožujejo stalnost, in če bodo lahko predvideli, kdaj in kako se bo kaj zgodilo, se bodo počutili, kot da imajo nadzor.
Držanje doslednega dnevnega urnika
Dobro se je vsak dan držati urnika za spanje in dremanje. Če malček vsak dan drema, jé, se igra in se pripravi na spanje ob približno istem času, bo zelo verjetno zaspal brez upiranja.
Samostojno spanje
To, da lahko otrok zaspi samostojno, pomeni, da nam ga ni treba zibati, pestovati, dojiti itd. Starši, katerih otroci lahko zaspijo samo npr. v naročju, bodo zelo težko razumeli in sprejeli to, da bodo morali enkrat zaspati v postelji. Prav tako je s tem povezan nočni jok – če otrok zaspi v naročju, se bo želel vrniti v varno zavetje, ko se bo sredi noči sam zbudil v postelji.
Pogosto zbujanje
Ko otrok enkrat shodi, začne dojemati svet popolnoma drugače – več vidi, več doseže, poveča se njegova radovednost, hkrati pa se bolj utrudi. Strokovnjaki pravijo, da nekateri enoletniki težje zaspijo oziroma se ponoči večkrat prebudijo, kar pa naj bi bilo povezano z razvojnimi mejniki, ki jih dosegajo.

Komentarji (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV