Kdaj dojenček začne sedeti? Faze razvoja in nasveti za starše

Večina dojenčkov začne kazati prve znake pripravljenosti za sedenje med četrtim in sedmim mesecem starosti, vendar to ni strogo določeno. Nekateri otroci sedejo prej, drugi nekoliko kasneje – oboje je popolnoma normalno. Vsak otrok ima svoj ritem razvoja, zato primerjanje z drugimi pogosto povzroča le nepotreben stres.

Pomembno je razumeti, da sedenje ni enkraten dogodek, temveč postopen proces, ki poteka v več fazah.

1. Podprto sedenje (okoli 4.–5. meseca)

V tej fazi dojenček še ne more samostojno sedeti, vendar ob podpori (npr. v naročju, ob blazini ali s pomočjo posebnih obročev) lahko za krajši čas drži sedeč položaj. Glava je že bolj stabilna, trup pa se še krepi.

Starši lahko začnejo otroku ponujati sedeče položaje med igro, vendar naj bo pri tem vedno podprt in nikoli puščen brez nadzora.

2. Samostojno sedenje (okoli 6.–7. meseca)

V tej fazi večina dojenčkov že uspe sedeti brez opore in ohranjati ravnotežje nekaj minut. Roke pogosto uporabljajo za oporo – v t. i. tripod položaju, ko se z dlanmi naslanjajo na tla pred seboj.

Otrok začne raziskovati okolico iz nove perspektive, kar spodbuja njegov motorični in kognitivni razvoj.

3. Stabilno sedenje (od 8. meseca naprej)

Dojenček v tej fazi že sam preide iz ležečega v sedeč položaj, brez težav ohranja ravnotežje, med sedenjem uporablja roke za igro, se obrača in seže po predmetih.

S tem se konča faza učenja sedenja – otrok je pripravljen na naslednje razvojne korake, kot sta plazenje ali vstajanje.

Čeprav je razvoj naraven proces, lahko starši z ustrezno podporo spodbudijo dojenčka pri osvajanju novih veščin. Tukaj je nekaj preverjenih načinov:

1. Igra na trebuščku (tummy time)

Redna igra na trebuščku že od zgodnjih mesecev naprej krepi vratne, hrbtne in trebušne mišice, ki so ključne za stabilno sedenje.

Priporočljivo je izvajati igro na trebuščku večkrat dnevno – sprva le nekaj minut, nato postopno več.

2. Ponujajte različne položaje

Menjava položajev čez dan (na trebuščku, boku, v naročju) spodbuja razvoj ravnotežja in kontrole nad telesom. Pri sedenju naj bo otrok vedno podprt – bodisi z blazinami ali v naročju.

3. Uporabljajte oporo in zaščito

Ko otrok vadi sedenje, ga nežno podprite z blazinami okoli telesa, da preprečite padce. Poskrbite, da je okolje varno in mehko.

4. Bodite prisotni in pozorni

Med učenjem sedenja otrok še ni povsem stabilen, zato naj nikoli ne ostane sam v sedečem položaju, zlasti ne na višjih površinah (kavč, postelja ipd.).

Česa ne počnemo:

Otroka ne silimo v sedeč položaj, če nanj še ni pripravljen.

Ne uporabljamo hojic ali podobnih pripomočkov, ki otroka postavljajo v položaj, ki ga sam še ne obvlada.

Ne primerjamo z drugimi otroki – vsak se razvija po svoje.

Če dojenček po sedmem mesecu še vedno ne kaže zanimanja za sedenje, se ne poskuša opreti na roke ali ne nadzoruje dobro glave, je priporočljivo, da se posvetujete s pediatrom ali strokovnjakom za razvoj otrok. Zgodnje odkrivanje morebitnih posebnosti omogoča pravočasno in učinkovito ukrepanje.

Sedenje je pomemben razvojni mejnik, ki ga večina dojenčkov doseže med 4. in 8. mesecem starosti. Proces poteka v več fazah, vsaka od njih pa prispeva k otrokovemu motoričnemu razvoju in samostojnosti. S potrpežljivostjo, primerno podporo in razumevanjem starši otroku omogočijo, da se samozavestno in varno razvija – ter raziskuje svet iz nove, sedeče perspektive.

Vir: Yumama