Kaj zmore vaš dojenček v prvih treh mesecih?

A pravilo številka ena se glasi – vsak dojenček ima svoj tempo. Nekateri prej začnejo dvigovati glavico, drugi kasneje pokažejo prvi nasmeh. Pomembno je razumeti, kaj dojenček približno zmore v posameznem obdobju in kdaj so odstopanja razlog za dodatno pozornost.

Poznavanje naravnega poteka razvoja pomaga, da pravočasno prepoznamo večja odstopanja, vendar naj te ne skrbi, če tvoj malček kakšen mejnik doseže nekoliko pozneje. Večina razlik je povsem normalnih in odraža individualni ritem rasti in dozorevanja.

V prvem mesecu življenja je dojenček še vedno močno navezan na ritem, ki ga je imel v maternici. Spi kar 18 do 20 ur na dan, kar pomeni, da večino časa preživi v dremežu in kratkih obdobjih budnosti.

Ko leži na trebuščku, večina dojenčkov refleksno obrne glavico v stran, da sprosti dihalne poti. Roke in noge ima pokrčene v komolcih in kolenih, medenica je rahlo dvignjena – to je položaj, ki spominja na tistega iz maternice.

V položaju na hrbtu večina otrok obrača glavico na desno stran, pestice so močno stisnjene. Proti koncu prvega meseca nekateri že za kratek trenutek dvignejo glavico od podlage.

Prve oblike komunikacije so zelo subtilne – dojenček lahko za trenutek zadrži pogled na maminem obrazu in občasno oddaja mehke glasove, podobne grgranju. To so prvi znaki razvoja socialnega stika in govora.

V drugem mesecu se dojenček začne prebujati v svet. Še vedno veliko spi, vendar ima daljša obdobja budnosti, v katerih začne pozorneje opazovati okolico.

Ko leži na trebuščku, že dvigne glavico in jo lahko drži približno deset sekund. Počasi zapušča t. i. fetalni položaj – roke in noge so vse manj pokrčene.

Na hrbtu z očmi sledi živobarvnim predmetom in obrazom. Pestice so večinoma še zaprte, vendar je palec že prost in se postopoma iztegne.

To obdobje prinaša tudi prve glasove – kratke vokalne izpuste, kot so "a", "u" in "e". Dojenček se na glasove staršev odziva z gibi, nasmehi ali "pogovorom", kar je osnova za kasnejši razvoj govora.

Tretji mesec prinaša veliko spremembo – dojenček postane bolj aktiven, odziven in radoveden.

Ko leži na trebuščku, že delno dvigne prsni koš in se opira na podlakti. Glavico drži pokonci precej dlje in jo premika v obe smeri. Noge so zdaj skoraj popolnoma iztegnjene, kolena pa le rahlo pokrčena proti trebuhu.

V položaju na hrbtu dojenček veselo opazuje predmete, zlasti tiste živih barv, ter proti njim izteguje ročice. Pestice so odprte, prsti se začnejo gibati in raziskovati.

To je tudi čas, ko se pojavi prvi pravi nasmeh – odziv na znan obraz ali glas, ne več le refleksna mimika. Dojenček se začne smejati, "klepetati" z nizom glasov in proizvajati prve rrr ali grgr zvoke.

Pomembno: ne primerjaj svojega dojenčka z drugimi

Vsak otrok se razvija po lastnem ritmu. Nekateri dvignejo glavico že pri šestih tednih, drugi šele pri štirih mesecih – in oboji so popolnoma zdravi.

Vendar je dobro spremljati večja odstopanja. Če dojenček do četrtega meseca:

- nikakor ne more dvigniti glavice,

- ne kaže zanimanja za glasove ali obraze,

- ima zelo ohlapne ali napete mišice,

je priporočljivo, da se posvetuješ s pediatrom ali fizioterapevtom za dojenčke. Večina teh težav je rešljiva, če jih odkrijemo zgodaj.

- Položaj na trebuščku (tummy time): že od rojstva naprej nekaj minut dnevno, postopoma vedno dlje.

- Pogovor in petje: dojenčki obožujejo glas staršev – to spodbuja govor in čustveno vez.

- Igranje z obraznimi izrazi: posnemanje nasmehov in grimas krepi socialni razvoj.

- Igrače kontrastnih barv: pomagajo razvijati vid in pozornost.

- Dotik in crkljanje: telesni stik gradi občutek varnosti in spodbuja razvoj možganov.