Svetovna zdravstvena organizacija poudarja, da je dojenje ključnega pomena za otrokovo rast, razvoj in imunsko zaščito, hkrati pa je pomembno, da je tudi mama v tem obdobju dobro prehransko podprta.
Koliko kalorij porabi dojenje?
Proizvodnja materinega mleka v povprečju zahteva približno 400–600 dodatnih kcal na dan, pri nekaterih mamicah tudi več, odvisno od količine mleka, starosti dojenčka in pogostosti podojev. Telo za sintezo mleka potrebuje približno 500 dodatnih kcal iz prehrane, preostanek pa pogosto prispevajo zaloge, ustvarjene v nosečnosti.
To pomeni, da telo potrebuje več energije, vendar to hkrati ne pomeni da mora mama jesti za dva. Veliko pomembneje od količine je, kakšno hrano izbiramo.
Dojenje je za telo skoraj kot vsakodnevna športna aktivnost. Tvorba mleka porabi približno 400–600 kcal na dan, kar je primerljivo z: 60–90 minutami hitre hoje približno 1 uro zmernega kolesarjenja okoli 45–60 minutami plavanja ali kar več krajšimi vadbami skozi dan To pomeni, da mamino telo vsak dan opravlja nekakšen neviden vzdržljivostni trening, tudi takrat, ko samo sedi na kavču in doji. |
.
Kako naj izgleda prehrana doječe mamice?
Osnova naj bo podobna splošnim načelom zdrave prehrane, le da so potrebe po energiji, beljakovinah, kalciju, jodu in tekočini nekoliko večje.
Priporočila:
- redni obroki brez preskakovanja,
- beljakovine v vsakem obroku (jajca, ribe, meso, stročnice, jogurt),
- zdrave maščobe (oljčno olje, avokado, semena, oreščki),
- kompleksni ogljikovi hidrati (oves, ajda, polnozrnat kruh, krompir, riž),
- veliko sadja in zelenjave,
- dovolj tekočine, predvsem vode.
Večina mamic potrebuje približno 2–3 litre tekočine dnevno, najbolje da pijejo po občutku žeje in dodatno ob podojih. Pomembno je tudi, da se v obdobju po porodu izogibamo strogim dietam, saj je telo še vedno v fazi okrevanja in hormonskega prilagajanja.
Ali je treba preventivno izločiti določena živila?
Eden najpogostejših mitov je, da mora doječa mama preventivno izločiti mleko, stročnice, zelje, citruse ali drugo težko hrano, da dojenček ne bi imel krčev.
V resnici večina dojenčkov nima težav z mamino običajno, raznoliko prehrano. Preventivne omejitve brez razloga niso priporočljive, saj lahko vodijo v nepotreben stres in prehranske primanjkljaje pri mami.
Kdaj razmišljati o izločitveni dieti?
O izločanju živil razmišljamo samo, kadar obstaja jasen razlog, na primer:
- ponavljajoči se močni krči,
- kožni izpuščaji ali ekcem,
- kri ali sluz v blatu,
- izrazito polivanje skupaj z drugimi simptomi,
- jasna povezava med določenim živilom in reakcijo pri dojenčku,
- sum na alergijo v družini.
Najpogosteje se takrat preverja občutljivost na:
- kravje mleko in mlečne izdelke,
- jajca,
- sojo,
- oreščke,
- pšenico.
Pomembno pa je, da se to izvaja načrtno, z beleženjem prehrane in simptomov, idealno ob podpori pediatra, dietetika ali svetovalke za dojenje.
Nepotrebne omejitve lahko naredijo več škode kot koristi
Naključno izločanje več skupin živil lahko vodi do:
- prenizkega energijskega vnosa,
- utrujenosti,
- slabšega okrevanja po porodu,
- pomanjkanja kalcija, železa ali beljakovin,
- večjega stresa in občutka krivde.
Zato je najpomembneje opazovati dojenčkove simptome, njegovo rast in splošno počutje, ne pa uvajati omejitev za vsak slučaj.
Dojenje je resen energetski projekt za telo, zato mamica potrebuje predvsem:
- dovolj energije,
- kakovostno in raznoliko prehrano,
- dovolj tekočine,
- počitek in podporo.
V večini primerov posebne diete niso potrebne. Omejitve naj bodo smiselne le takrat, ko obstaja jasen sum na reakcijo pri dojenčku. Poslušajte svoje telo, opazujte dojenčka in poiščite strokovno podporo, kadar niste prepričani. Večina prehranskih dilem med dojenjem se da lepo rešiti z dobrim načrtom, brez nepotrebnih prepovedi.
Vir: Svetovna zdravstvena organizacija, Unicef.si
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV