Dojenje terja veliko energije
Čeprav se na prvi pogled dojenje ne zdi prav nič zahtevna naloga, pa od matere zahteva precej energije. Zato je tudi v tem naravnem postopku vgrajen varnostni mehanizem. Če mati ne doji in posledično ni sesanja in izbrizgavanja mleka iz dojke, se izločanje mleka samo po sebi postopoma ustavlja. Pri dojenju je torej ključno povpraševanje. Večje kot je povpraševanje (sesanje mleka), večja je tvorba količine mleka. Takšne mehanizme imajo tako ljudje kot preostali sesalci.

Za vzdrževanje mleka sta pomembna dva materina refleksa
Fiziološko sta za vzdrževanje dojenja pomembna dva materina refleksa, in sicer pri prvem, ki je zadolžen za nastajanje mleka v dojkah, sodeluje prolaktin, ki se izloča iz sprednjega dela možganske žleze z notranjim izločanjem. Dražljaj, ki spodbudi izločanje prolaktina, je sesanje bradavice na dojki. Hormon pospešuje nastajanje mleka v dojki in ima hkrati dodatne učinke, s katerimi v ledvicah povzroča zadrževanje vode in soli v telesu. Predvideva se, da vpliva tudi na podaljšanje poporodne 'neplodnosti' pri doječih materah, ki pa vsekakor ni vedno zanesljiv način zaščite pred morebitno zanositvijo.
Drugi hormon, ki pomembno vpliva na izločanje mleka iz dojk, pa se imenuje oksitocin, nastaja pa v zadnjem delu možganskega priveska. Ravno tako tudi nastajanje tega hormona pospešuje sesanje pri dojkah. Izloča pa se v kratkih izbruhih, ki povzročajo krčenje celic v mlečnih žlezah in iztiskanje mleka v mlečna izvodila, od kjer ga otrok lahko posesa. Doječe matere lahko ta refleks 'iztiskanja mleka' zaznajo kot občutek toplote ali rahlega zbadanja v prsih. Nekatere lahko čutijo močan pritisk v dojkah, hkrati pa se lahko sprožijo tudi rahli krči maternice, ki so pri nekaterih ženskah precej boleči. Pravijo, da so z vsakim porodom ti krči lahko intenzivnejši. Pomembno je, da se matere zavedajo, da so vsa ta občutja in postopki nekaj povsem naravnega in normalnega, da jih ne bi po nepotrebnem skrbelo.

Refleks iztiskanja sprožijo različni dražljaji
Zanimivo je, da se refleks iztiskanja pojavi ne le ob sesanju otroka pri dojki, temveč tudi skozi druge različne dražljaje, kot sta vonj otroka ali otroški jok. Pri nekaterih ženskah lahko refleks sproži že sama fizična bližina otroka ali celo zgolj misel na otroka.
Hormona vplivata na materino razpoloženje in počutje
Oba zgoraj omenjena hormona, prolaktin in oksitocin, vplivata na materino počutje in telo. Prvi naj bi bil ključen za spodbujanje materinskega vedenja ali čuta, ravno tako pa naj bi tudi oksitocin deloval povezovalno na odnos med materjo in njenim otrokom.
Kdaj je treba začeti dojiti?
Da bi bilo dojenje kar se da produktivno in pravilno spodbujano, je izjemno pomembno začeti dojiti takoj po rojstvu otroka. Takrat so namreč otrokovi refleksi in materina občutljivost na novorojenčkove dotike najbolj intenzivni. V eni od raziskav, ki so jo opravili na Švedskem, so dognali, da sta ločitev otroka od matere in uporaba sredstev proti bolečinam med porodom dejavnika, ki sta najpogosteje povezana z neuspešnim dojenjem. Zato je pomemben stik otroka z materjo, pomembno je, da otroka čim več časa držite na prsih, če je le mogoče s stikom kože ob kožo, saj se na ta način otrok poveže z vami in tudi dojenje lažje steče.
Vir: Paparica
Komentarji (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV