Pobudniki greenfeedinga poudarjajo, da so odločitve o hranjenju povezane tudi z vplivom na okolje. Dojenje je v primerjavi z mlečno formulo praviloma povezano z manj embalaže, manj logistike in manjšim okoljskim odtisom, čeprav ima tudi svoj odtis zaradi prehrane doječe matere in morebitnih pripomočkov, kot so blazinice, kreme in nastavki. A v primerjavi s formulami praviloma pušča bistveno manjši ogljični odtis, hkrati pa boljše zdravje mame in dojenčka pogosto pomeni tudi manj obiskov pri zdravniku in manj zdravil, kar še manj obremenjuje naravo.
Kadar dojenje steče, je lahko pomemben "prvi korak" k bolj trajnostnim navadam. To sporočilo se pojavlja tudi v mednarodnih pobudah, ki ozaveščajo o vplivu dojenja in nadomestkov materinega mleka na okolje. Mednarodna mreža International Baby Food Action Network (IBFAN) opisuje greenfeeding kot kampanjo, namenjeno staršem, mladim, skrbnikom in odločevalcem, s ciljem varovanja zdravja ljudi in okolja že od rojstva dalje.
Priporočila Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) in UNICEF-a: - začetek dojenja v prvi uri po rojstvu, - izključno dojenje prvih šest mesecev (brez drugih tekočin, tudi brez vode), - nato uvajanje varne in ustrezne dopolnilne prehrane ob nadaljevanju dojenja do 2. leta ali dlje, kolikor časa ustreza mami in otroku. Smernice temeljijo na obsežnih dokazih o koristih dojenja za otroka in mamo. |
Zdravje in okolje se prepletata
Dojenje je "lokalno dostopna" hrana, ki ne nastaja v tovarni, ne potrebuje pakiranja, embalaže in transporta ter običajno ne zahteva priprave z vodo ali energijo. Pri mlečni formuli pa gre za daljšo verigo – od pridelave surovin (pogosto kravjega mleka), industrijske obdelave in sušenja do pakiranja, transporta, skladiščenja in domače priprave. Zraven sodijo še stekleničke, cuclji, sterilizacija in segrevanje, kar pomeni dodatno porabo virov in odpadke.
Razlike potrjujejo tudi raziskave. V norveški študiji "Okoljski vpliv hranjenja z mlečno formulo v primerjavi z dojenjem" iz leta 2022 so raziskovalci z metodo ocene življenjskega cikla primerjali okoljski vpliv štirih mesecev izključnega dojenja in štirih mesecev izključnega hranjenja s formulo. Ugotovili so, da je bilo hranjenje s formulo okoljsko bolj obremenjujoče za približno 35–72 odstotkov, odvisno od kazalnika – izpusti, poraba energije, poraba vode ... Največji del razlike je izviral iz proizvodnje in predelave kravjega mleka, ki je glavna sestavina mlečnih formul.
O okoljskem odtisu mlečne formule se danes govori bolj sistematično tudi zato, ker so raziskovalci razvili orodje za izračune. V članku iz leta 2024 v reviji Frontiers in Nutrition so predstavili "Green Feeding Climate Action Tool", kalkulator za oceno okoljskega odtisa uporabe komercialne mlečne formule. Po njihovih izračunih je proizvodnja in uporaba formule pri dojenčkih, mlajših od šestih mesecev, na svetovni ravni povezana z okoli 5,9–7,5 milijona ton izpustov toplogrednih plinov in z okoli 2,6 bilijona litrov porabljene vode na leto. Razpon pri izpustih je zato, ker so izračun naredili v dveh različicah (nižji in višji scenarij), ki temeljita na različnih predpostavkah o izpustih pri proizvodnji kilograma formule.
Ključna je podpora dojenju
Vse skupaj ima smisel le, če družba tudi resnično podpira dojenje. Lažje steče in traja dlje, ko imajo nosečnice prave informacije, ko je v skupnosti lepo sprejeto in ko je pomoč res na dosegu roke.
WHO in UNICEF spodbujata pobude, kot so "Deset korakov do uspešnega dojenja" in "Novorojencem prijazna porodnišnica", v okviru katere v slovenskih porodnišnicah zagotavljajo dobro usposobljeno osebje, podporo takoj po porodu, stik "koža na kožo", pomoč pri pristavljanju in sobivanje (rooming-in). Ravno to v prvih dneh pogosto odloča, ali bo dojenje steklo ali ne. Pomembno vlogo ima tudi Svetovna zveza za podporo dojenju (WABA), ki koordinira Svetovni teden dojenja.
V Sloveniji dojenje sistematično podpirajo UNICEF Slovenija z Nacionalnim odborom za spodbujanje dojenja (NOSD), Ministrstvo za zdravje (tudi s sofinanciranjem programov), Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), porodnišnice, pediatri ter svetovalne mreže – med njimi tudi Društvo svetovalcev za laktacijo in dojenje Slovenije z mednarodno usposobljenimi svetovalkami IBCLC. V lokalnih okoljih se vse bolj uveljavlja tudi pobuda "Dojenju prijazno mesto".
| Kot poudarja doc. dr. Evgen Benedik, klinični dietetik na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana in član NOSD pri UNICEF Slovenija: "Dojenje je idealen način hranjenja dojenčka, ki koristi njemu in vam" in "Vsaka mama ima ob vsakem podoju unikatno mleko za svojega dojenčka." |
Kaj pa, če dojenje ne steče?
Dojenje je, kadar je mogoče, najboljše za dojenčka in pogosto tudi okolju prijaznejša možnost. Hkrati pa je pomembno povedati, da dojenje ni vedno mogoče. Včasih je psihično ali fizično pretežko, včasih ne steče kljub trudu, včasih zaradi zdravstvenih razlogov ni priporočljivo, včasih se družina odloči drugače. Takrat je najbolj odgovorno, da družina dobi jasna navodila za varno in ustrezno hranjenje dojenčka brez sramu, krivde in občutka neuspeha.
Če se pojavijo težave, prosite za pomoč že v porodnišnici: pogosto pomagajo "koža na kožo", pomoč pri pristavljanju in preverjanje položaja. Doma je dober znak, če dojenček redno sesa in požira, ima dovolj mokrih plenic in postopno pridobiva težo. Pri dvomih je najpametnejši posvet s patronažno medicinsko sestro ali pediatrom. Ukrepajte ob močni bolečini, razpokah, zastoju mleka, vročini ali če dojenček očitno slabo napreduje.
| Dojenje pogosto lepo steče, včasih pa se pojavijo izzivi. Takrat se je smiselno obrniti na patronažno medicinsko sestro, pediatra ali svetovalko za dojenje, ki lahko svetujejo in pomagajo pri tehniki pristavljanja in rutini. |
Če uporabljate mlečni nadomestek, je ključno, da ga pripravljate varno po navodilih in v dogovoru s pediatrom, kadar je potrebno. Tudi tukaj lahko uvedete "zeleni" del: kupujte smiselno (ne več, kot potrebujete), pripomočke uporabljajte premišljeno in jih ne kopičite po nepotrebnem. Greenfeeding ni merilo za "dobre mame", temveč ideja, kako lahko, kjer je mogoče, zmanjšamo nepotrebno potrošništvo. Naj bo predvsem navdih. Ne gre za tekmovanje v "popolnem" starševstvu, temveč za dodaten vidik: da dojenje ni samo hrana in bližina, temveč tudi korak k večji trajnosti.
Viri: WHO, UNICEF, UNICEF Slovenija, Frontiers in Nutrition, National Library of Medicine, IBFAN
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV