Dojenje – materino mleko je prva in najprimernejša hrana za dojenčka

Materino mleko je prva in najprimernejša hrana za dojenčka. Dojenje ima številne koristi; med drugim zmanjšuje tveganje za prekomerno telesno težo in učinek se pozna tudi v odrasli dobi. Koristi ima tudi mama, saj je dojenje povezano z nižjim tveganjem za raka dojke in jajčnikov ter z manjšim tveganjem za nekatere kronične nenalezljive bolezni.

Debelost je v porastu, na tveganje pa odločilno vpliva zgodnja prehrana, ki je izjemno pomembna v prvih 1000 dneh (od nosečnosti do drugega leta) in tudi pozneje, v približno prvih 8000 dneh življenja. Dojenje spodbuja samouravnavanje apetita, podpira zdravo črevesno mikrobioto in imunski sistem ter je povezano z boljšo telesno sestavo.

Na posvetu Nacionalnega odbora za spodbujanje dojenja UNICEF-a Slovenije in Društva svetovalcev za laktacijo in dojenje je doc. dr. Evgen Benedik poudaril, da prehrana v zgodnjem obdobju postavlja "gradnike" za zdravje pozneje. Kakovost prehrane pri dojenčkih, otrocih in mladostnikih je ključna, saj takrat hitro rastejo in se razvijajo; v prvem letu življenja se telesna masa običajno potroji.

Tako Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) kot UNICEF priporočata izključno dojenje do dopolnjenih šestih mesecev, nato pa dojenje z ustrezno gosto hrano do dveh let ali dlje, če ustreza mami in otroku. Materino mleko je izjemno bogato, danes poznamo več kot 4000 njegovih sestavin (hranila, hormoni ter zaščitne in signalne molekule). Formule so sicer varen nadomestek, kadar dojenje ni možno, vendar ne morejo poustvariti tako celovite in raznolike sestave.

"Vsaka mama ima ob vsakem podoju unikatno mleko za svojega dojenčka," je izpostavil doc. dr. Evgen Benedik. Eden od načinov, kako dojenje pomaga preprečevati debelost, je učenje samouravnavanja apetita: izključno dojeni dojenčki praviloma sami nakažejo lakoto in sitost ter popijejo toliko, kolikor potrebujejo. Pri hranjenju po steklenički pa lahko odrasli nehote spregledamo otrokove signale in ga spodbujamo, da izpije celotno stekleničko, kar lahko vodi v prekomeren vnos in prehranjenost.

Materino mleko poleg hranil, vitaminov, mineralov in drugih blagodejnih sestavin vsebuje tudi hormone (npr. leptin, adiponektin, grelin), ki pomagajo uravnavati apetit, porabo energije in rast. Tudi zato se pri dojenih dojenčkih učinkoviteje razvija občutek za sitost in se oblikuje boljša telesna sestava. Nekatere formule so lahko beljakovinsko bogatejše; previsok beljakovinski vnos v prvem letu spodbuja izločanje inzulina in IGF-1, kar se povezuje s hitrejšim nalaganjem maščobe.

Materino mleko po pojasnilih doc. dr. Evgena Benedika pomaga uravnavati dnevno-nočni ritem, saj vsebuje triptofan (gradnik serotonina in melatonina), zato lahko dojeni dojenčki lažje vzpostavijo spanec in dnevno-nočno rutino. Hkrati materino mleko ščiti pred številnimi okužbami, podpira zdravo črevesno mikrobioto ter je povezano z manj alergijami in nekaterimi kroničnimi boleznimi pozneje v življenju.

Materino mleko lahko spodbuja raznolikost otrokove prehrane v prihodnje. Ker mamica s svojo prehrano nežno "začini" okus mleka, dojenček zgodaj spoznava različne okuse, kar je pogosto povezano z manj izbirčnosti pri hrani pozneje v življenju.

Okoli 6. meseca ob dojenju začnite uvajati gosto hrano. Ključno je, da so obroki energetsko in hranilno ustrezni, brez dodanih sladkorjev in soli, teksturo pa postopoma nadgrajujte za razvoj žvečenja in spretnosti.

Med 6. in 8. mesecem naj dojenček poleg materinega mleka zaužije 2–3 obroke s skupno približno 200 kcal (837 kJ) na dan. Teksturo postopoma nadgrajujte od gladke k bolj grudasti. Začnite z gostejšimi kašami in dobro pretlačeno hrano; začetna porcija naj bo 2–3 jedilne žlice in naj se postopno povečuje.

Med 9. in 11. mesecem ponudite 3–4 obroke, skupaj približno 300 kcal (1255 kJ) na dan. Tekstura naj bo pretlačena ali drobno sekljana, porcija naj bo približno do polovice 250-mililitrske skodelice. Med 12. in 23. mesecem dojenček poleg materinega mleka potrebuje približno 550 kcal (2300 kJ) na dan v 3–4 obrokih. Uživa naj družinsko hrano, drobno narezano ali po potrebi pretlačeno; porcija naj bo okvirno četrtina do polovica 250-mililitrske skodelice na obrok, odvisno od apetita.

Za energijsko gostoto lahko v zelenjavno ali mesno kašo dodate malo kakovostne maščobe (npr. repično olje). Jedem ne dodajajte sladkorja ali medu in hrane ne "sladkajte" s sadjem; sladek okus uvajajte postopno s celim sadjem ob pravem času, ne kot ojačevalec okusa pri zelenjavnih jedeh. Z uvajanjem goste hrane vključite vire železa (npr. meso, stročnice, izbrano zelenjavo in sadje) ter jim dodajte vitamin C (denimo kapljico limoninega soka ali z vitaminom C bogato zelenjavo oziroma sadje), saj pomaga, da telo bolje izkoristi železo.

Materino in prilagojeno mleko vsebujeta vodo, beljakovine, ogljikove hidrate, maščobe, DHA/ARA, vitamine in minerale. Materino mleko pa ima še žive imunske celice, imunoglobuline, encime, rastne dejavnike, protimikrobne in protivirusne snovi, hormone, prebiotične dejavnike ("bifidus faktor") in arome iz mamine prehrane.

Dojenje je hkrati najbolj okolju prijazna in trajnostna izbira, saj mleko nastane pri mami, teče iz dojke in ni embalaže ali skladiščenja. Ni plastike in skoraj ni odpadkov, poraba dodatne vode in energije pa je zelo majhna. V primerjavi s formulami je zato bistveno manjši ogljični odtis, hkrati pa boljše zdravje mame in dojenčka pogosto pomeni tudi manj obiskov pri zdravniku in manj zdravil, kar še manj obremenjuje naravo.

Dojenje pogosto lepo steče, včasih pa se tudi pojavijo izzivi. Takrat se po pomoč obrnite na svetovalko za dojenje, patronažno sestro ali pediatra, ki lahko pomagajo pri tehniki pristavljanja in rutini.

Kadar dojenje ne gre, je smiselno poskusiti z iztiskanjem in hranjenjem z materinim mlekom po steklenički; kjer je na voljo, je možnost tudi donirano mleko iz mlečne banke. Prilagojeno mleko je varen nadomestek, kadar ni druge možnosti; pomembno je, da otroček dobi dovolj primerne hrane in da mamice dobijo potrebno podporo.

Dojenje je naravna, prilagodljiva in zaščitna "super hrana" z dokazanimi koristmi za otroka, saj je povezano z manj okužbami, bolj urejenim apetitom ter manjšim tveganjem za debelost in alergije. Koristi ima tudi mamica, med prednostmi so med drugim nižja tveganja za raka dojke in jajčnikov ter ugodni presnovni učinki. Je tudi najbolj okolju prijazna izbira in edinstvena dragocenost.

Če ob koncu ponovimo besede doc. dr. Evgena Benedika: "Materino mleko je pomemben zaveznik proti epidemiji debelosti" in "Vsaka mama ima ob vsakem podoju unikatno mleko za svojega dojenčka", vemo, da dojenje ostaja najboljša izbira za bolj zdrav začetek življenja.