Ali materino mleko res ve, da je dojenček bolan?

Veliko ljudi si predstavlja, da je materino mleko vedno enako, vendar to ne drži. Njegova sestava se spreminja glede na otrokovo starost, čas dneva in celo zdravstveno stanje matere in otroka. Vsebuje protitelesa, bele krvničke, encime, hormone in druge bioaktivne snovi, ki dojenčku pomagajo v boju proti okužbam.

Po navedbah portala Healthline so protitelesa prisotna v materinem mleku ves čas dojenja, tudi pri starejših dojenčkih in malčkih. Kadar pa se otrok ali mati srečata z okužbo, se lahko količina nekaterih zaščitnih snovi še poveča.

Ena najbolj zanimivih teorij pravi, da se med dojenjem iz otrokove sline v predel bradavice in mlečnih vodov prenesejo informacije o mikrobih, s katerimi se otrok spopada. Strokovnjaki ta pojav opisujejo kot nekakšno "dvosmerno komunikacijo" med dojenčkom in materjo.

Čeprav znanstveniki še raziskujejo vse podrobnosti tega mehanizma, številni menijo, da lahko materin imunski sistem na podlagi teh signalov začne proizvajati dodatna protitelesa in druge obrambne snovi, ki nato preidejo v mleko.

Ko je dojenček bolan, se lahko povečajo količine nekaterih pomembnih zaščitnih snovi.

Med njimi so:
- protitelesa, zlasti imunoglobulin A (IgA), ki pomagajo varovati sluznice dihal in prebavil,
- bele krvničke (levkociti), ki sodelujejo pri obrambi pred okužbami,
- laktoferin, beljakovina z antibakterijskim in protivirusnim delovanjem,
- druge protivnetne in zaščitne snovi, ki pomagajo podpirati otrokov imunski sistem.

Prav zato nekateri materino mleko opisujejo kot prvo otrokovo "naravno zdravilo", čeprav seveda ne nadomešča zdravniške oskrbe, kadar je ta potrebna.

Kadar je otrok prehlajen, ima vročino ali prebavne težave, pogosto izgubi tek. Takrat je materino mleko še posebej koristno, saj ga večina dojenčkov lažje prebavi kot druga živila. Hkrati predstavlja pomemben vir tekočine, kar pomaga preprečevati dehidracijo.

Dojenje pa ni pomembno le zaradi hranil. Bolan otrok pogosto potrebuje več bližine, tolažbe in občutka varnosti. Sesanje na dojki mu lahko pomaga pri pomirjanju, lajšanju nelagodja in uspavanju.

Prehlad je eden najpogostejših razlogov, da se dojenček med dojenjem jezi ali pogosto prekinja hranjenje. Ker dojenčki med sesanjem večinoma dihajo skozi nos, jim zamašenost hitro povzroči težave.

Strokovnjaki priporočajo:
- da pred podojem nos očistite s fiziološko raztopino,
- da otroka med hranjenjem držite nekoliko bolj pokonci,
- da poskrbite za dovolj vlažen zrak v prostoru,
- da mu dojko ponudite pogosteje, tudi če se hrani krajši čas kot običajno.

Dobra novica je, da večina pogostih bolezni, kot sta prehlad ali gripa, ni razlog za prekinitev dojenja. Ravno nasprotno. Ko se materin organizem spopada z okužbo, začne tvoriti protitelesa proti povzročitelju bolezni, ki se nato prek mleka prenašajo tudi na otroka.

Zato številne zdravstvene organizacije priporočajo nadaljevanje dojenja, razen v redkih primerih, ko zdravnik svetuje drugače.

Čeprav raziskovalci še ne poznajo vseh skrivnosti materinega mleka, je eno jasno: ne gre zgolj za hrano. Gre za izjemno kompleksen biološki sistem, ki otroku zagotavlja hranila, hidracijo, zaščito in občutek varnosti. Prav zato je dojenje v obdobju bolezni pogosto ena najboljših podpor, ki jih lahko dojenček dobi.

Viri: Healthline, Medela, La Leche League International