Profesor Sven Carlsen, ki je na Norveškem vodil raziskavo o povezavi med dojenjem in zdravjem otrok, pravi, da dojeni otroci niso nič bolj zdravi le zato, ker so jih matere hranile naravno. Pregledal je rezultate 50 mednarodnih študij in na podlagi teh zaključil, da je vse odvisno od tega, kakšnim pogojem so otroci izpostavljeni v materini maternici.
Ključni hormoni …
“Pripravljeno mleko v prahu je enako dobro kot mamino mleko,“ zatrjuje Carlsen. Zdravje otroka je po njegovem odvisno od ravnovesja hormonov v maternici. Če ima ženska v nosečnosti več moških hormonov, to vpliva na pritok hranljivih snovi v maternico in kasneje tudi na materino sposobnost dojenja. Taka ženska bo svoje potomce najverjetneje morala hraniti po steklenički.
Carlsen pravi, da so imeli dojenčki, ki jih matere niso dojile, tudi v maternici slabše pogoje. Dodaja, da je prav to, in ne pomanjkanje maminega mleka, kasneje vplivalo na njihovo zdravje. Sporno teorijo so takoj ovrgli britanski strokovnjaki, ki pravijo, da so trditve Carlsena neodgovorne in prenapihnjene.
Pa dokazi?
Carlsen trdi, da je edina dokazana korist dojenja, da imajo dojeni otroci “malo višji inteligenčni kvocient.“ Profesorica Charlotte Wright, predstavnica britanskega kraljevega kolidža za pediatrijo in zdravje otrok, pa pravi, da so izjave njenega norveškega kolega neodgovorne. “To je nova in nepreverjena teorija. Ni podprta z dovolj številnimi dokazi.“
Pravi, da je Carlsen predvidel, da vse ženske, ki ne dojijo, to delajo zato, ker ne morejo, in ne zato, ker so se nekatere tako odločile. Večina žensk svoje otroke lahko doji, tistim, ki tega ne morejo, pa običajno uspe s pomočjo strokovnjakov. “Bega me, da ne omenjajo preprečevanja okužb. Z dojenjem se močno zmanjša tveganje za okužbe,“ pravi Wrightova
Umetna možnost
“Ženske ne bi smele pozabiti, da človeško telo ni oblikovano tako, da bi nas hranili po steklenički. Pripravljeno mleko v prahu je umetna alternativa.“ Dojenje so v 70. letih 19. stoletja odsvetovali, saj so mislili, da dojenčki, hranjeni po steklenički, hitreje pridobivajo na teži, kar naj bi bilo zanje bolje. Sedaj strokovnjaki pravijo, da je počasna, enakomerna rast, ki pride z dojenjem, bolj zdrava, in lahko zmanjša tveganje za prekomerno telesno težo.
Dojenje povezujejo tudi z zmanjšanim tveganjem za obolenja srca, sladkorne bolezni, raka na dojkah pri materah in z manj okužbami pljuč, vnetji ušes in obolenj dojenčkov.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV