Dojenček joka, ko odideš? Tako mu olajšaš strah pred ločitvijo

Otrok se od rojstva uči, da mu bližnja odrasla oseba – najpogosteje mama – nudi varnost, tolažbo in zaščito. Ta oseba postane njegov varni pristan, kamor se lahko vedno zateče, ko ga kaj prestraši ali razburi.

Ko začne razumeti, da mama včasih odide, hkrati pa še nima občutka za čas, ne razume, da se bo vrnila. Zato ločitev doživlja kot nekaj končnega in zastrašujočega. Ob njenem odhodu se odzove z jokom, klicanjem ali oklepanjem – to je njegov način, da izrazi strah in išče bližino.

Tako kot odrasli se tudi dojenčki razlikujejo po temperamentu. Nekateri so bolj občutljivi in se hitreje prestrašijo novih ljudi ali okolij, drugi so bolj sproščeni in odprti. Zato ni enotnega pravila, kdaj in kako močno bo otrok doživljal strah pred ločitvijo – pomembno je, da starši prepoznajo njegove potrebe in se nanje mirno odzovejo.

Otroci so bolj ranljivi, kadar so utrujeni, lačni ali preobremenjeni z novimi dražljaji. Občutki negotovosti se lahko še okrepijo, če se poruši dnevni ritem, če otrok preskoči spanec ali se znajde v neznanem, hrupnem okolju.

Rutina daje otroku občutek predvidljivosti – in s tem varnosti. Reden dnevni ritem, mirno okolje, dovolj spanja in nežni stiki s starši so temelj čustvene stabilnosti.

Otrok potrebuje bližino, dotik in tolažbo. Ko se prestraši, ga pomiri nežen objem, znan vonj in miren glas. Če ga pustimo samega v trenutku stiske, se bo njegov strah le še povečal. Zato ni razvajen, če nas kliče – sporoča le: Potrebujem te, da se počutim varno.

Ko morate od doma, otroka vedno vnaprej pripravite. Povejte mu, da boste odšli, da ga bo pazila znana oseba (npr. babica ali varuška) in da se boste kmalu vrnili. Čeprav še ne razume vseh besed, občuti ton vašega glasu in iskrenost.

Pomembno je, da se ne izmuznete potiho, ko ne gleda. Otrok bi lahko izgubil občutek zaupanja. Bolje je, da se poslovite, tudi če zajoka – tako bo počasi razumel, da se vedno znova vrnete.

Če je mogoče, naj zanj skrbi ista oseba, saj mu to daje občutek stabilnosti. Lažje mu je tudi, če ostane v poznanem okolju – na primer doma.

Ko se vrnete, si vzemite čas, da se ponovno povežete. Posvetite mu mirno pozornost – crkljanje, pogovor ali skupna igra pomagajo, da predela ločitev in ponovno okrepi občutek zaupanja.

Otrok zelo dobro zazna čustveno stanje svojih staršev. Če smo vznemirjeni, negotovi ali čutimo krivdo ob ločitvi, bo to občutil tudi on. Zato je ključno, da starši ohranimo mir in zaupanje, saj otroku prav naš notranji mir sporoča, da je vse v redu.

Čeprav jok ob ločitvi nikomur ni prijeten, je to naravni način izražanja čustev. Ko otroka vzamemo v naročje, ga objamemo in mu nežno povemo, da smo tu zanj, mu pomagamo, da razvije občutek, da je svet varen prostor.

Dojenček, ki čuti, da so njegove potrebe razumljene in zadovoljene, bo sčasoma postal bolj samozavesten, radoveden in pripravljen raziskovati svet tudi brez stalne prisotnosti staršev.

Strah pred ločitvijo je le začasna faza – otrok jo bo lažje premostil, če bo čutil varnost, ljubezen in razumevanje. Vaše potrpežljivo in mirno odzivanje mu pomaga graditi zaupanje, ki ga bo spremljalo vse življenje.

Viri: Mayo Clinic, Britannica