Izpostavljanje dojenčkov neposrednemu soncu v prvem letu starosti ni priporočljivo. Po pojasnilih pediatrinje Suzane Škorjanc Antolič, dr. med., velja za najmlajše zelo strogo priporočilo: dojenčkom do šestega meseca starosti svetujejo popolno izogibanje neposredni sončni svetlobi. Po šestem mesecu starosti se smernice nekoliko omilijo, vendar je tudi takrat priporočljivo, da se dojenčki še vedno zadržujejo predvsem v senci, zlasti med 10. in 16. uro, ko je sončno sevanje najmočnejše.
Pri zaščiti dojenčka pred soncem je smiselna kombinacija več ukrepov
Dojenčkov in majhnih otrok ne izpostavljamo soncu, temveč se z njimi zadržujemo v senci, jih zaščitimo z oblačili in pokrivali ter po potrebi poskrbimo tudi za dodatno fizično zaščito. "Kadar dojenčka ne moremo obvarovati pred soncem, uporabimo senčnike z UV-zaščito, oblačimo ga v tanka, ohlapna oblačila, UV-kopalke z dolgimi rokavi in hlačnicami, klobučke z obodom ali druga pokrivala z zaščitnim obodom. Uporabimo tudi balzame za ustnice z UV-zaščito in otroška sončna očala z UV-zaščito," poziva pediatrinja.
Koža naj bo čim bolj pokrita, saj je tako dojenček najučinkoviteje zaščiten pred UV-žarki.

Sončne kreme: kdaj jih uporabimo in kakšne izbrati?
Ena najpogostejših vprašanj staršev je tudi, ali so za dojenčke sploh primerne kreme za sončenje in kakšne. Strokovnjaki poudarjajo, da je pri najmlajših potrebna posebna previdnost tako pri nanašanju kot tudi pri izbiri.
"Do 6. meseca ne svetujemo uporabe sončnih krem zaradi občutljive kože," je pojasnila Suzana Škorjanc Antolič, dr. med. Pri starejših dojenčkih pa lahko uporabljamo kreme z visokim zaščitnim faktorjem (SPF 50), ki so dermatološko testirane in namenjene otroški koži. Pomembno je tudi pravilno nanašanje sončne kreme, ki naj bo vsaj pol ure pred izpostavitvijo soncu, nato pa jo je treba večkrat čez dan ponovno nanesti, saj se zaščita sčasoma zmanjšuje.
Kakšno sončno kremo pa izbrati?
Po pojasnilih doktorice biomedicine in raziskovalke toksinov dr. Saše Aden so za otroke, nosečnice in doječe matere najbolj primerne kreme z mineralnimi UV-filtri, kot sta cinkov oksid in titanov dioksid, saj delujejo kot fizična zaščita in UV-žarke odbijajo s površine kože. Ob izbiri je smiselno preveriti tudi zaščito pred UVA- in UVB-žarki ter morebitne certifikate, kot sta COSMOS in NATRUE.
Več o izbiri sončnih krem, primernih tudi za otroke, nosečnice in doječe matere, si lahko preberete v tem članku.

Kakšna so tveganja prekomerne izpostavljenosti soncu?
Zaščita je ključna, saj lahko prekomerna izpostavljenost UV-sevanju pri dojenčkih in otrocih lahko pusti posledice, ki se pokažejo takoj ali šele čez leta.
Med zgodnjimi znaki izpostavljenosti UV-žarkom so rdečina, vnetje kože, sončne opekline in v hujših primerih tudi mehurji. Dolgoročno pa lahko ponavljajoče izpostavljanje soncu vodi do pigmentnih madežev v obliki sončnih peg, tanjšanja kože, razširjenih žilic, suhe kože in gub. V najhujših primerih lahko pride tudi do prekanceroz oziroma predrakavih sprememb ali kožnega raka, je opozorila pediatrinja Suzana Škorjanc Antolič.
Zaščita v zgodnjem otroštvu je zato izjemno pomembna, saj si koža "zapomni" nastale poškodbe, njihove posledice pa se lahko pokažejo šele mnogo let pozneje. Celostna zaščita dojenčka pred soncem naj združuje senco, ustrezna oblačila in pravilno uporabo sončne kreme. V poletnih dneh je zato najbolje čas z dojenčkom preživljati v senci, kjer je varno, zdravo in prijetno.


















































Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV