Vprašanje
Pozdravljeni!
Imam dvojčka, fanta, stara 4 leta,vse sta normalno razvita in zdrava, imamo pa problem v tem, ker onadva nič ne slišita in ne ubogata, ne vem več, kaj naj naredim, za vsako stvar sta kaznovana, tako da morata v sobo ali vzamemo igrače, ampak njima nobena kazen nič ne zaleže, ne vem več, kaj naj še naredim?Hodita v vrtec in tudi tam imajo te probleme z njima tako, da sedaj sta že 3 mesece v ločenih skupinah, sicer je malo boljše, ker se ne vidita in se ne potegneta med sabo.Sta pa po naravi zelo živa otroka in tudi motorično zelo razvita.Prosim za kakšno mnenje, kaj bi lahko pomagalo da začneta poslušati in ubogati, res ne vem več, kaj naj naredim. Hvala, lp.
Imam dvojčka, fanta, stara 4 leta,vse sta normalno razvita in zdrava, imamo pa problem v tem, ker onadva nič ne slišita in ne ubogata, ne vem več, kaj naj naredim, za vsako stvar sta kaznovana, tako da morata v sobo ali vzamemo igrače, ampak njima nobena kazen nič ne zaleže, ne vem več, kaj naj še naredim?Hodita v vrtec in tudi tam imajo te probleme z njima tako, da sedaj sta že 3 mesece v ločenih skupinah, sicer je malo boljše, ker se ne vidita in se ne potegneta med sabo.Sta pa po naravi zelo živa otroka in tudi motorično zelo razvita.Prosim za kakšno mnenje, kaj bi lahko pomagalo da začneta poslušati in ubogati, res ne vem več, kaj naj naredim. Hvala, lp.
Odgovor
Pozdravljeni,
pri kazni je tako, da pogosto ne zaleže. Za vsakega otroka pomeni kazen kaj drugega, najbolj učinkuje odteg tistega za kar nam je zelo mar ali opravilo, ki nam je zares neprijetno (odhod v sobo je lahko tudi nagrada, sploh če se s tem izognemo neprijetnemu opravilu - otrok se lahko na primer vede moteče, če bo zato lahko šel v sobo in se izognil daljšemu sedenju pri obroku za mizo). Če neželeno vedenje vztraja po dalj časa kaznovanja, verjetno kazen ni učinkovita in ni razloga, da bi vztrajali z njo. Če se že poslužujemo kaznovanja, so najbolj učinkovite naravne posledice (Npr. Če otrok ne pospravi umazanega perila v koš, njegova najljubša majica ni oprana).
Pri živahnih otrocih je sploh tako, da smo hvaležni za trenutke miru, ko se zaigrajo jih pustimo pri miru. Ko pa se vedejo neprimerno, jih kregamo ali kaznujemo. Otroci se po principu “vsaka pozornost je boljša kot nobena” lahko navadijo z motečim vedenjem pridobivati našo pozornost. Včasih je zato učinkovito vedenja, ki niso preveč moteča, spregledati, s tem njihova pogostost lahko sprva poraste, nato pa sčasoma upade (otrok, ki recimo kriči, kadar ne doseže želenega, bo ob našem ignoriranju nekaj časa kričal še močneje, saj je navajen na ta način doseči svoj cilj. Ko dojame, da to ni več učinkovito, vedenje opušča in išče druge načine). Če želimo, da nas otrok uboga, moramo želeno vedenje jasno opredeliti. “Bodi priden” je recimo neučinkovito navodilo, saj otrok ne ve, kaj mora početi. Učinkovito sodelovanje z otrokom lahko dosežemo z nagrajevanjem vedenja, ki je ustrezno, nagrado dorečemo skupaj z otrokom (recimo preberemo zgodbo, ko pospravi igrače). Podpora pozitivnemu vedenju (o tem lahko več preberete na spletu) je učinkovita tehnika uravnavanja otrokovega vedenja - veliko pohvale takrat, ko se otrok vede ustrezno. Sama pozornost na želena vedenja bo njihovo pogostost zvišala in prispevala k pozitivnemu vzdušju v družini. K porastu želenih vedenj in sodelovanja prispeva tudi delo na otrokovih močnih področjih, ki mu jih pomagamo ozavestiti (npr. Zna deliti igrače, lepo poje, pomaga pri gospodinjskih opravilih, pospravlja, dobro sestavlja kocke ...).
Nanizala sem nekaj smernic in upam, da se ob prebiranju odgovora utrne kakšna ideja, kaj bi še lahko poskusili. Vem, da je z dvema živahnima fantičema težko dosledno uravnavati njuno vedenje, a vseeno verjamem, da vam bo uspelo.
pri kazni je tako, da pogosto ne zaleže. Za vsakega otroka pomeni kazen kaj drugega, najbolj učinkuje odteg tistega za kar nam je zelo mar ali opravilo, ki nam je zares neprijetno (odhod v sobo je lahko tudi nagrada, sploh če se s tem izognemo neprijetnemu opravilu - otrok se lahko na primer vede moteče, če bo zato lahko šel v sobo in se izognil daljšemu sedenju pri obroku za mizo). Če neželeno vedenje vztraja po dalj časa kaznovanja, verjetno kazen ni učinkovita in ni razloga, da bi vztrajali z njo. Če se že poslužujemo kaznovanja, so najbolj učinkovite naravne posledice (Npr. Če otrok ne pospravi umazanega perila v koš, njegova najljubša majica ni oprana).
Pri živahnih otrocih je sploh tako, da smo hvaležni za trenutke miru, ko se zaigrajo jih pustimo pri miru. Ko pa se vedejo neprimerno, jih kregamo ali kaznujemo. Otroci se po principu “vsaka pozornost je boljša kot nobena” lahko navadijo z motečim vedenjem pridobivati našo pozornost. Včasih je zato učinkovito vedenja, ki niso preveč moteča, spregledati, s tem njihova pogostost lahko sprva poraste, nato pa sčasoma upade (otrok, ki recimo kriči, kadar ne doseže želenega, bo ob našem ignoriranju nekaj časa kričal še močneje, saj je navajen na ta način doseči svoj cilj. Ko dojame, da to ni več učinkovito, vedenje opušča in išče druge načine). Če želimo, da nas otrok uboga, moramo želeno vedenje jasno opredeliti. “Bodi priden” je recimo neučinkovito navodilo, saj otrok ne ve, kaj mora početi. Učinkovito sodelovanje z otrokom lahko dosežemo z nagrajevanjem vedenja, ki je ustrezno, nagrado dorečemo skupaj z otrokom (recimo preberemo zgodbo, ko pospravi igrače). Podpora pozitivnemu vedenju (o tem lahko več preberete na spletu) je učinkovita tehnika uravnavanja otrokovega vedenja - veliko pohvale takrat, ko se otrok vede ustrezno. Sama pozornost na želena vedenja bo njihovo pogostost zvišala in prispevala k pozitivnemu vzdušju v družini. K porastu želenih vedenj in sodelovanja prispeva tudi delo na otrokovih močnih področjih, ki mu jih pomagamo ozavestiti (npr. Zna deliti igrače, lepo poje, pomaga pri gospodinjskih opravilih, pospravlja, dobro sestavlja kocke ...).
Nanizala sem nekaj smernic in upam, da se ob prebiranju odgovora utrne kakšna ideja, kaj bi še lahko poskusili. Vem, da je z dvema živahnima fantičema težko dosledno uravnavati njuno vedenje, a vseeno verjamem, da vam bo uspelo.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV