Dandanes so novoletne jelke polne bunkic in drugih okraskov, manjkati pa ne smejo niti barvne ali bele električne lučke, ki utripajo skoraj na tisoč in en način. Običaj čaščenja zimzelenih rastlin pa sega daleč pred začetek našega štetja.

Egipčani in Rimljani

Faraon Tutankamon nikoli ni videl novoletne jelke. Vseeno bi dobro razumel običaj, ki sega daleč pred prvo praznovanje božiča, kakršnega poznamo sedaj. Egipčani so bili ena mnogih kultur, ki so spoštovale in častile zimzelene rastline, še posebej drevesa. Ob zimskem solsticiju so domove krasili z zelenimi listi datljevih palm, ki so simbolizirali zmago življenja nad smrtjo.

Tudi Rimljani so ob zimskem solsticiju praznovali. Staurnalija je bil praznik na čast Saturnu, bogu poljedelstva. Svoje domove so okrasili z zelenjem in svečami ter si izmenjali darila. Podarjali so si kovance za uspeh, pecivo za srečo in svetilke, ki so obdarovanemu osvetlile pot skozi življenje.

Notri ali zunaj …

Zimzelene rastline so stoletja nazaj med skrivnostnimi obredi ob zimskem solsticiju uporabljali tudi gozdni svečeniki ali druidi v Veliki Britaniji. Druidi so bodiko in omelo uporabljali kot simbola večnega življenja. Z vejicami zimzelenih rastlin nad vrati pa so odganjali zle duhove.

V poznem srednjem veku so Nemci in Skandinavci zimzelena drevesa postavljali v svoje domove ali pred vhodna vrata v upanju, da bo pomlad prišla čim prej. Sodobni običaj postavljanja novoletne jelke se je razvil prav iz te srednjeveške tradicije.

Prva v Parizu

Prvo novoletno jelko, kot jo poznamo danes, so postavili v Alzaciji leta 1521, vendar še vedno brez lučk. Franciji je okrašeno praznično drevo predstavila princesa Hélène de Mecklembourg, ki ga je po poroki z vojvodo Orleanskim prinesla v Pariz. V 18. stoletju je bil običaj krašenja novoletne jelke že dobro uveljavljen v Nemčiji, Franciji in Avstriji.

Leta 1841 je princ Albert (izviral je iz Nemčije), mož kraljice Viktorije, novoletno drevesce postavil na dvorcu Windsor v Angliji. S kraljevega dvora se je običaj postavljanja in krašenja zimzelenih dreves hitro razširil tudi med srednje in nato še delavske sloje prebivalstva. Viktorijanci so kot “dobro“ novoletno drevesce smatrali takšno, ki je bilo visoko šest vej, postavljeno pa je moralo biti na mizici, prekriti s prtom iz damasta. Viktorijanska drevesca so bila okrašena z girlandami, bonboni in papirnatimi rožami.

Čez lužo

V Kanadi so prvo novoletno drevo postavili proti koncu 18. stoletja, celo preden se je ta običaj zakoreninil v Angliji. Okraske so sprva ljudje izdelovali doma. V sredini 17. stoletja so začeli na novoletne jelke dodajati sveče, na začetku 20. stoletja pa so jih zamenjale električne lučke. Različice novoletnih drevesc, kot so zunanje in umetne, so se na tržišču pojavile približno na začetku 20. stoletja.

V zgornji fotogaleriji si oglejte še, katere zvezdnice in zvezdnike so z otroki že opazili pri izbiranju popolne novoletne smrekice.