AvtorA.K.
Kako do popolnih družinskih fotografij?
Ker je december mesec, ki kar kliče po ustvarjanju skupnih spominov, smo vam pripravili nekaj trikov, s katerimi bodo vaše fotografije še lepše – skoraj takšne, kot bi vas fotografiral profesionalec.
Kako podpreti otrokove novoletne zaobljube
Prehod v novo leto nosi simboliko novih začetkov, sveže energije in tihega upanja, da bomo kot družina stopili v obdobje, kjer bo več povezanosti in notranjega miru. In tako kot odrasli tudi otroci ustvarjajo svoje novoletne zaobljube - želijo si izboljšati kakšno spretnost ali odnos, preizkusiti nekaj novega, preseči svoje strahove ...
December in konec ljubezni: kako preživeti razhod med prazniki
December je čas, ki v sebi nosi simboliko zaključevanja, povezanosti in želje po bližini. To je obdobje, ko se svet za trenutek upočasni in se družine obrnejo navznoter – k ritualom, hvaležnosti in občutku pripadnosti. Prav zato je partnerski razhod, ki se zgodi v tem času, psihološko eden najzahtevnejših, sploh če so vključeni tudi otroci. Starši hkrati doživljajo lastno žalost in izgubo, obenem pa morajo ohranjati čustveno stabilnost, da otrokom zagotovijo občutek varnosti in kontinuitete.
Perimenopavza in odnos z otroki: kako ohraniti stik v obdobju sprememb
Perimenopavza je obdobje v življenju ženske, ki pogosto prinese več kot le telesne spremembe. Vpliva tudi na čustva, razpoloženje, kognitivne funkcije, kar se pogosto odraža tudi v odnosu z otroki.
Mamice pod pritiskom: niso vsi dnevi lepi – in tudi to je v redu
Starševstvo prinaša veliko lepih in izpolnjujočih trenutkov, a tudi dneve, ko se svet zdi mnogo pretežak in ko niti ljubezen ne prinese olajšanja. Mnoge matere ob tem občutijo krivdo, ker niso vedno potrpežljive, vesele ali hvaležne.
Pet stebrov zdravega otroštva: kako uravnotežiti telo, um in čustva otroka
Zdravje otroka ni le odsotnost bolezni, temveč občutek vitalnosti, notranjega ravnovesja in radovednosti do sveta. Gre za stanje, v katerem otrok lahko raste, raziskuje, se uči in se ob tem počuti varen in sprejet. V sodobnem svetu, kjer so otroci že zgodaj izpostavljeni številnim dražljajem, polnim urnikom in digitalnim vplivom, pogosto pozabljamo, da so temelji zdravega razvoja v resnici zelo preprosti ...
Priprava na prihod sorojenca: kako pomagati malčku sprejeti bratca ali sestrico
Za prvorojenega otroka je prihod sorojenca eden največjih čustvenih izzivov zgodnjega otroštva. Svet, ki ga je do zdaj poznal in v katerem je bil središče pozornosti, rutine in ljubezni, se nenadoma spremeni. Čeprav si starši želijo, da bi prvorojenec bratca ali sestrico dobro sprejel, je povsem naravno, če ob tem doživlja tudi mešane občutke: radovednost, ponos, pa tudi ljubosumje, negotovost in strah pred izgubo pozornosti.
Ključne tegobe novopečenih staršev (in kako jih rešiti)
Tako kot vsaka večja življenjska prelomnici prinese tudi prehod v starševstvo številne izzive. Ne glede na to, kako dobro načrtujemo in se pripravljamo na novo vlogo, kasneje vedno spoznamo, koliko se moramo še naučiti o vzgoji in odnosu s partnerjem. V tem obdobju se najpogosteje pojavijo konflikti in nestrinjanja glede vzgoje, financ, gospodinjskih opravil in partnerskih pričakovanj. A z nekaj sočutja, kompromisov in ljubezni lahko mirno prekrmarimo tudi napornejša obdobja.
Čustvena pismenost je veščina, ki se je otrok uči skozi odnose
Vsak otrok vstopa v svet z bogatim, a še neizoblikovanim notranjim čustvenim svetom. V prvih letih življenja otrok čustva močno doživlja, vendar jih še ne zna razumeti, poimenovati ali uravnavati. Njegovo telo se odziva – srce bije hitreje, mišice se napnejo, solze tečejo, a pomen teh občutkov šele spoznava.
Matresenca: notranje potovanje ženske, ki postaja mati
Tako kot adolescenca pomeni prehod iz otroštva v odraslost, matrescenca pomeni prehod iz predmaterinske identitete v novo obliko - mater. Gre za globoko notranjo preobrazbo, ki vključuje tako veselje in pozitivna pričakovanja kot tudi dvome, negotovosti in včasih tudi stiske.
Kreativne in sodobne tehnike učenja za najstnike
Najstniki odraščajo v svetu, polnem dražljajev, kjer njihovo pozornost nenehno preusmerjajo telefoni, odnosniški izzivi in poplava informacij. Pri osvajanju učnih snovi so jim lahko v pomoč tehnike, ki ne le izboljšajo pomnjenje, ampak jih hkrati angažirajo, spodbujajo radovednost in jim dajo občutek, da imajo nadzor nad svojim učnim procesom. V nadaljevanju so opisane sodobne in kreativne tehnike učenja, ki jih lahko predlagate svojemu najstniku.
Izzivi očetov samohranilcev: tihi boji in moč podpornih odnosov
Biti oče samohranilec je izziv, ki ga je težko razumeti, dokler ga moški ne doživi na lastni koži. Statistični podatki kažejo, da je v Sloveniji približno 4,6 % vseh družin z otroki takšnih, kjer za otroka skrbi samo oče (SURS, 2021). Toda za številkami se skrivajo zgodbe - o ljubezni, vztrajnosti in notranji moči, pa tudi o občutku tihe osamljenosti in vsakodnevnih izzivih, ki jih družba pogosto spregleda.
Naporni september: organizacija službe in šolskih obveznosti
Začetek šolskega leta pogosto povezujemo predvsem z otroki - njihovimi pričakovanji, stiskami, pripravo na nove učitelje, ocenjevanja ... A september je prav tako intenziven in izčrpavajoč za starše. Medtem ko si vsi želimo organiziranega vsakdana, notranjega miru in harmonične družinske dinamike, se pogosto že po nekaj dneh ujamemo v spirali hitenja, prilagajanja in številnih pritiskov.
Stari starši proti staršem: Kje so meje pri razvajanju otrok?
"Ne morem jim dopovedati, da imamo pri hrani svoja pravila," se pritožujejo mamice, ko beseda nanese na stare starše. Verjetno jih je malo takšnih, ki svojih vnučkov ne bi razvajali s sladkimi dobrotami, ko jih obiščejo. Babice in dedki že od nekdaj veljajo za nekakšen sinonim za vse, kar doma ni dovoljeno. S tem seveda ni nič narobe, če gre za majhne in občasne pregrehe, ki ne škodujejo nikomur. Je pa v nekaterih primerih vseeno treba ohraniti določene meje in jih spoštovati.
Ko glava še ni v šoli: kako otroku pomagati ujeti šolski ritem
Začetek šolskega leta ne pomeni le nove šolske torbe in urnika, temveč prinaša tudi prehod v drugačen življenjski tempo, ki od otrok in mladostnikov zahteva več zbranosti, vztrajnosti in (notranje) organiziranosti.
Kako vzgojiti zvedav um in ne le pridnega otroka
Učenje je veliko več kot le zbiranje in pomnjenje informacij. Je proces raziskovanja, razumevanja in povezovanja - notranja rast, ki oblikuje otrokovo samopodobo, samozavest in odnos do sveta. Če želimo vzgojiti otroka, ki bo pogumno spraševal, raziskoval in se veselil izzivov, moramo prepoznati, da se bistvo skriva v odnosu do učenja, ki ga otrok oblikuje skozi vsakodnevne izkušnje doma in v šoli.
Zakaj imajo otroci tako radi dinozavre?
Veliko dečkov se v določenem obdobju razvoja sreča z neverjetnim navdušenjem nad dinozavri in vsem prazgodovinskim. Motivi dinozavrov na oblačilih, igračah, peresnicah, skodelicah, celo posteljnini – to ni v tem obdobju nič nenavadnega. So tudi vaš dom preplavili dinozavri? Psihologi so tej nedolžni obsesiji posvetili že kar nekaj raziskav in pozornosti, saj se 'dinoobdobje' pojavi pri mnogih otrocih. Predstavljamo vam njihove ugotovitve.
Ko šola prebuja stare rane staršev: naš notranji otrok gre tudi v šolo
Ko otrok vstopi v šolo, gre z njim tudi naš notranji otrok. To je tisti del nas, ki se morda spomni zbadljivk na hodniku. Tisti, ki se je bal govoriti pred tablo in je stiskal trebušček vsako nedeljsko popoldne. Ki je bil preobčutljiv, prezrt, zasmehovan, prestrašen, osamljen ...
Nočem še v šolo: kako olajšati čustveni prehod iz počitnic v september
Avgust je prelomni mesec med sproščenostjo poletja in bolj strukturirano jesenjo. Ni presenetljivo, da otroci v tem obdobju začnejo izražati odpor do prihajajočega šolskega leta: Nočem. Nisem še pripravljen. Rad bi še malo užival. Otrok nam s tem sporoča, da prehod iz znanega, varnega in igrivega sveta v bolj strukturirano, pričakovanj polno okolje ni lahek. Ta vmesni čas pogosto sproži občutke negotovosti, napetosti ali celo tesnobo. Pomembno je, da to prepoznamo, sprejmemo otrokovo doživljanje in mu sočutno pomagamo pri tem pomembnem mejniku.
Ljubezen in tehnologija: kako ohraniti povezanost v digitalni dobi
S partnerjem sedita skupaj v tišini večera, a oba strmita vsak v svoj zaslon telefona. Fizično sta skupaj, a vsak v svojem svetu. Digitalna doba nam je prinesla nove možnosti povezovanja, a tudi nove oblike oddaljenosti. V času nenehnih obvestil, všečkov in algoritmov se pogosto ujamemo v svetove, kjer je vse hitro, površinsko, brezosebno. A ljubezen potrebuje prisotnost, iskrenost in prostor za skupno ranljivost. Zato se danes, bolj kot kdaj koli prej, zastavlja vprašanje, kako v času zaslonov ohraniti pristno bližino in povezanost.
Partner, oče, moški: kako ohraniti stik s sabo v svetu pričakovanj
Sodobni oče naj bi bil empatičen, vključen, potrpežljiv, čustveno ozaveščen, hkrati pa tudi odgovoren, stabilen in močan steber, ki zmore vse in skupaj drži vso družino. A med vsemi obveznostmi pogosto tiho izgublja nekaj ključnega – notranji stik s sabo kot moškim, ki ni zgolj v funkciji, temveč v odnosu do sebe.
Način igre, ki je izjemnega pomena za otrokov razvoj
Senzorna igra ima zelo pomembno vlogo pri razvoju otroka. Poleg tega, da vključuje vseh pet čutil – voh, vid, sluh, tip in okus, krepi tudi otrokove jezikovne in motorične sposobnosti ter spodbuja raziskovanje, ustvarjalnost, radovednost in veščine reševanja problemov. V nadaljevanju pobližje spoznajte prednosti senzorne igre in kako jo vključiti v otrokov vsakdan.
Osamljenost v partnerskem odnosu: ko si blizu, a se počutiš daleč
Osamljenost ni vedno tišina prazne sobe. Včasih se nas dotakne najgloblje prav takrat, ko sedimo poleg osebe, ki bi nam morala biti najbližje. Ko so pogovori redki in dotika ni več. Takrat osamljenost ni odsotnost drugega, temveč boleče zavedanje, da stik ni več živ. V partnerskem odnosu, zlasti v obdobju starševstva, ko skrb za otroke pogosto zasenči partnersko bližino, čustvena odtujenost ni redkost. Mnogi pari se znajdejo ujeti v rutino vsakodnevnih obveznosti, ko sicer delujejo kot tim, a izgubljajo občutek globlje povezanosti.
Kako lahko najstniku pomagamo preoblikovati FOMO v JOMO?
Današnji najstniki odraščajo v svetu, kjer se neprestano nekaj dogaja - in to ne le tam nekje zunaj, temveč tudi na zaslonu, v obliki neskončnih objav, sporočil, všečkov ... Skoraj nobena izkušnja ni več zgolj trenutek, ki se zgodi in mine, saj se vse beleži, deli in komentira. V tem kontekstu ni presenetljivo, da se mnogi najstniki soočajo z občutkom, da nekaj zamujajo. Ta občutek ima tudi svoje ime: FOMO (ang. fear of missing out), strah pred tem, da niso del nečesa pomembnega, vznemirljivega. Pa je res nujno, da so vedno vključeni v vse? In kako jim kot starši lahko pomagamo, da ta tesnoben občutek nadomestijo z nečim globljim - z JOMO (ang. joy of missing out), veseljem, da sledijo sebi, ne glede na zunanje pritiske?
Razumevanje sistemskih vlog v družini: mirovnik, družinski klovn, zlati otrok ...
Otroštvo ni čas brezskrbnosti, igrivosti in varnosti za vse otroke. V številnih družinah otroci prevzamejo določene vloge, ki niso odsev njihovega značaja, temveč odziv na neravnovesje v družinskem sistemu. Da bi ohranili čustveno stabilnost, zmanjšali napetosti ali celo preprečili razhod staršev, se nekateri otroci prilagodijo tako, da nezavedno prevzamejo vlogo v družinski dinamiki. Tako lahko postanejo črna ovca, zlati otrok, mirovnik, klovn in podobno.
Ko otrok utihne, da lahko drugi zasijejo – kaj je echoism?
Dandanes pogosto govorimo o narcisizmu – pretirani usmerjenosti vase in pomanjkanju empatije, iskanju pozornosti, potrditve in občudovanja. Manj znana, a prav tako pomembna tema je njen tihi, pogosto spregledani nasprotni pol – echoism.
Ko najstnik noče več na družinske počitnice: kako razumeti in ohraniti stik
Poletni čas, ko se družine odpravijo na skupne počitnice, je za mnoge starše dragocen del družinskega življenja - priložnost za umik od vsakodnevne rutine, skupne trenutke in povezanost. Zato ni presenetljivo, da lahko starša globoko zaskeli, ko najstnik nenadoma reče: Letos ne grem več z vami na morje.
Fenomen hikikomori: ko se mladostnik umakne v svoj svet
Na prvi pogled je mladostnik, ki čas preživlja pretežno v svoji sobi, ponoči bedi in podnevi spi, težko vzdržuje šolske ali socialne obveznosti ter se z družino skoraj ne pogovarja, lahko videti kot tipičen najstnik v problematičnem oz. uporniškem obdobju. A v zadnjih desetletjih narašča pojav, ki presega običajno vedenje odraščanja – fenomen hikikomori.
Poletje brez urnika: pomen celostnega počitka za otroke in starše
Ko se ob koncu šolskega leta zvrstijo še zadnje obveznosti, ocenjevanja in zaključne prireditve, si marsikateri starš želi samo eno – začetka poletnih počitnic. "Končno bo konec za nekaj časa," se sliši iz ust marsikaterega starša in otrok, a ko se prvi počitniški dnevi začnejo, se v misli že prikradejo novi projekti - izleti, tabori, plavalni tečaji, poletne delavnice, novi urniki, usklajevanja...
Projekt 'popolna nosečnost': kako poslušati sebe in se umakniti idealiziranim pričakovanjem
Sodobni trendi obdobje nosečnosti pogosto predstavljajo kot skrbno nadzorovan projekt, v katerem naj bi ženska sijala – fizično, čustveno in vizualno. A kaj, če je izkušnja drugačna? Kaj, če nas nosečnost ne napolni s pozitivnimi pričakovanji, ampak z utrujenostjo, dvomi, telesnim nelagodjem ali večjimi stiskami? Kaj, če naše telo in psiha ne sledita umetno ustvarjenim idealom, temveč iščeta lasten, pristnejši ritem?
