AvtorA.K.
Mame, ki zmorejo vse same, pogosto najbolj trpijo v tišini
Zakaj mame težje prosijo za pomoč? Krivda, perfekcionizem in tiha preobremenjenost.
To se zgodi v možganih, ko otroci gledajo TikTok vsak dan
TikTok generacija: kako kratki videi vplivajo na možgane, pozornost in razvoj otrok?
Življenje z otrokom, ki potrebuje več kot drugi
Ko otrok zboli za kronično boleznijo, se življenje družine pogosto spremeni na način, ki ga starši na začetku težko predvidijo. Diagnoza ne pomeni le zdravstvenega izziva za otroka, temveč postopoma vpliva tudi na ritem vsakdana, odnose in čustveno ravnovesje celotne družine. Bolezen tako ne vstopi le v otrokovo telo, temveč tudi v družinski prostor.
Ne boste verjeli, kaj se zgodi, ko se oče res igra z otrokom
Ko razmišljamo o vlogi očeta v otrokovem življenju, pogosto pomislimo na zaščito, podporo ali zgled. Manj pogosto pa govorimo o nečem, kar ima za otrokov razvoj zelo pomembno vlogo: načinu, kako se očetje igrajo s svojimi otroki. Prav igra je namreč eden prvih prostorov, kjer otrok skozi odnos z očetom raziskuje svet, preizkuša svoje meje in postopoma gradi zaupanje vase.
To počnemo vsak dan in ne opazimo, kako škoduje družinskim odnosom
Ko govorimo o stresu v družini, si pogosto predstavljamo večje življenjske prelomnice: selitev, rojstvo otroka, težave v šoli, večje konflikte ali razhode, izgubo službe. Takšni dogodki so jasno prepoznavni in običajno vemo, da bodo od nas zahtevali več prilagajanja, potrpežljivosti in pogovorov.
Očka Miro: 'Nekega dne se je zgodilo, da nisem mogel vstati iz postelje'
Mnogi se ob prebranem naslovu morda začudeno sprašujejo, ali je sploh mogoče, da bi moški lahko trpel za poporodno depresijo. A odgovor je preprost – seveda. Po rojstvu otroka je tudi oče dovzeten za poporodne motnje razpoloženja, žal pa je ozaveščenost o tem še dokaj nizka. Prav zaradi slednjega stanje pogosto ostane nediagnosticirano in nezdravljeno. Preverite, kakšni so znaki in kakšen je lahko vpliv očetove depresije na odnos z otrokom.
Zakaj nekatere mame v materinstvu zacvetijo, druge pa se dolgo iščejo
Ustvarjati notranji prostor za otroka pomeni postopoma razvijati psihološko pripravljenost, da v svoje življenje sprejmemo novo bitje z vsemi njegovimi potrebami, ranljivostjo in popolno odvisnostjo od odraslih. V tem procesu se začnejo pojavljati prve misli o otroku, nežne predstave o tem, kakšen bo, ter občutek, da v življenje prihaja nekdo, ki bo potreboval veliko bližine, pozornosti in čustvene razpoložljivosti.
Ko oče začuti ljubosumje do otrokove navezanosti na mamo
Mnogi očetje se v določenem obdobju starševstva srečajo z občutkom, ki jih preseneti in pogosto tudi vznemiri: otrok v trenutkih stiske, utrujenosti, veselja ali potrebe po bližini skoraj vedno poišče mamo. Oče je lahko zelo prisoten, skrben in vpet v vsakdanje življenje, pa se kljub temu znajde v vlogi tistega, ki čaka ob strani. Iz tega se lahko razvije občutek izključenosti, žalosti ali ljubosumja, ki ga oče pogosto težko ubesedi. Ker je ta občutek v nasprotju s predstavo o "močnem" in stabilnem očetu, ga mnogi potlačijo ...
Ko otrok izgubi sorojenca: kako mu kot starši lahko stojimo ob strani
Otroci smrti ne doživljajo enako kot odrasli, pač pa je njihovo razumevanje izgube tesno povezano z razvojno stopnjo. Mlajši otroci smrti ne razumejo kot dokončne in mislijo, da se bo sorojenec vrnil. Šolarji že razumejo trajnost smrti, a pogosto še ne razumejo njenih vzrokov in lahko razvijejo občutke krivde ali strahu. Najstniki izgubo doživljajo globoko, a se pogosto zaprejo vase, saj ne želijo dodatno obremenjevati staršev ali se bojijo lastne ranljivosti.
Najstniki potrebujejo potrditev, ne le kritiko
Najstništvo je razvojno obdobje, v katerem mladostnik intenzivno gradi odgovor na temeljna vprašanja: kdo sem, koliko sem vreden in kam sodim. Čeprav se zdi, da se najstniki vse manj ozirajo na starše in več na vrstnike, ima starševski odnos v tem obdobju še vedno izjemno velik vpliv.
Maske, igra in razvoj: kaj se otrok uči, ko postane nekdo drug
Risani junaki, živali, vilinska bitja - našemljenost je za odrasle pogosto le zabavna tradicija, za otroke pa ima precej globlji pomen. Gre za obliko simbolne igre, ki ima pomembno vlogo pri razvoju identitete, čustvene regulacije in socialnega razumevanja. Raziskave razvojne psihologije kažejo, da pustna igra vlog ni zgolj zabava, temveč eden ključnih načinov, kako otrok predeluje notranje doživljanje in razume svet okoli sebe.
Rivalstvo med sorojenci ima svoj namen, a le do neke mere ...
Le kdo ne pozna družine, kjer se sorojenci občasno prepirajo za igrače, tepejo in tožarijo drug drugega: Mami, poglej, kaj mi je brat naredil! Tovrstna dinamika med brati in sestrami je zelo normalen del družinskega življenja, zlasti v določenih razvojnih obdobjih. A kljub temu je veliko prepiranja lahko tudi škodljivo in morda celo dolgoročno vpliva na njihove odnose. V nadaljevanju preverite, kako starši nezavedno sprožajo tekmovalnost med sorojenci in kako se temu izogniti.
Ljubezen in tehnologija: kako ohraniti povezanost v digitalni dobi
S partnerjem sedita skupaj v tišini večera, a oba strmita vsak v svoj zaslon telefona. Fizično sta skupaj, a vsak v svojem svetu. Digitalna doba nam je prinesla nove možnosti povezovanja, a tudi nove oblike oddaljenosti. V času nenehnih obvestil, všečkov in algoritmov se pogosto ujamemo v svetove, kjer je vse hitro, površinsko, brezosebno. A ljubezen potrebuje prisotnost, iskrenost in prostor za skupno ranljivost. Zato se danes, bolj kot kdaj koli prej, zastavlja vprašanje, kako v času zaslonov ohraniti pristno bližino in povezanost.
Čustvena priprava na starševstvo: Povežite se z otrokom v trebuhu
Nosečnost ni le čas telesnih sprememb, temveč tudi obdobje, ko se začne oblikovati odnos med staršema in otrokom. Že pred rojstvom se v notranjem svetu bodočih staršev (zlasti mater) pojavljajo misli, predstave in čustva, ki postopoma ustvarjajo povezanost. Raziskave kažejo, da zgodnje čustveno povezovanje prispeva k večji občutljivosti za otrokove potrebe in k lažjemu prehodu v starševsko vlogo po rojstvu.
Ko spolna želja izzveni: vpliv na partnerski odnos
Pomanjkanje spolnosti v odnosu ni zgolj fizična odsotnost intimnosti – gre za globoko čustveno vprašanje, ki vpliva na bližino, povezanost in dinamiko partnerske zveze. Spolnost je več kot fizična aktivnost – je jezik čustvene intime, ranljivosti in vzajemne povezanosti. Ko eden od partnerjev začne doživljati zmanjšano spolno željo, lahko to povzroči napetosti v razmerju, občutke zavrnjenosti, neželenosti, frustracije in celo dvome o lastni privlačnosti ali vrednosti. Gre za občutljivo temo, ki pogosto ostane nerazrešena – zaradi sramu, strahu pred konfliktom ali preprosto zato, ker partnerja ne znata o tem odkrito spregovoriti.
Pasivnost najstnikov ni lenoba, je sporočilo
Mnogi starši se pogosto znajdejo v istem krogu: najstnik odlaša z nalogami, šolskimi obveznostmi, dogovori. Na opomine ne reagira, deluje brezbrižno ali pasivno. Starši stopnjujejo pritisk, najstnik se še bolj umakne in odnos postaja vse bolj napet.
Kako mati in oče pomagata otroku pri obvladovanju čustev
Otrok se upravljanja s svojimi čustvi najprej uči v odnosu, skozi stik z odraslimi, ki so mu najbližje. Starša sta otrokova prva zunanja regulatorja: z glasom, pogledom, dotikom in načinom odzivanja mu pomagata razumeti, kaj čuti in kako se s temi občutki lahko varno spopade. Pri tem imata mati in oče pomembni, a pogosto različni vlogi. Razumevanje teh razlik lahko staršema pomaga, da bolje prepoznavata, kako skupaj soustvarjata prostor, v katerem se otrok uči biti v stiku s svojimi čustvi.
Otrok ne dela nalog - lenoba ali nekaj drugega?
Marsikateri starš se srečuje z otrokovim pomanjkanjem motivacije, ki se lahko kaže kot izogibanje preživljanju časa zunaj, zavračanje obveznosti ali preprosto pretirano poležavanje za ekrani. Ob tem se lahko sprašujejo: je moj otrok preprosto len ali se za tem skriva kaj drugega? V nadaljevanju preverite, kaj se lahko skriva za lenobo, zakaj se je pomembno izogibati temu izrazu in kako starši otroku lahko pomagajo.
Razbijamo tabuje: samozadovoljevanje v nosečnosti
Samozadovoljevanje je nekaj naravnega, a se kljub temu zdi, da je ta tema (tudi v času nosečnosti) še vedno precejšen tabu. Mnoge ženske se sprašujejo, ali je v tem obdobju samozadovoljevanje varno ali morebiti predstavlja celo tveganje za njihovo zdravje in razvoj otroka. Odgovor je preprost – samozadovoljevanje ni škodljivo, vseeno pa obstajajo določeni zadržki v primeru, ko je nosečnost visoko tvegana. Preverite, kdaj je potrebna previdnost in kakšne so prednosti samozadovoljevanja v tem obdobju.
Starši na robu: čustvena izgorelost po prazničnem času
Prazniki so pogosto predstavljeni kot čas bližine, povezanosti in počitka. V resničnem življenju pa prav obdobje po praznikih pri mnogih starših razkrije izrazit upad energije, povečano razdražljivost, čustveno otopelost in občutek notranje praznine. A prazniki sami po sebi niso vzrok čustvene izgorelosti, pogosteje delujejo kot zadnji sprožilec v že dolgo preobremenjenem sistemu.
Nevarnosti, pasti in posledice pretirane uporabe zaslona pri otrocih
Če ste starš malce večjim otrokom, potem ste zelo verjetno odraščali še v času analogne dobe ali že v zametkih digitalnega sveta. Danes pa je vse drugače – priča smo neverjetno hitremu razvoju elektronskih naprav, aplikacij, spletnih mest in vsega, kar prinaša sodobni svet. Nič čudnega torej ni, da otroci preživijo veliko več časa pred zasloni kot nekoč, kar pa ima lahko številne negativne vplive.
Pozimi zunaj lahko z otroki počnete vse to
Dodobra smo že zajadrali v hladnejše obdobje leta, zato je pametno razmisliti, kaj boste z družino počeli v prostih dneh. Ker je zima kot nalašč za aktivnosti na prostem, vam predlagamo, da si organizirate čim več aktivnega preživljanja časa na prostem. Zimski športi in igre na snegu imajo na otrokovo psihofizično zdravje izjemno pozitiven vpliv. Ne le da si s tem krepijo imunski sistem, krepijo telesno kondicijo in gibalne sposobnosti, otroci na ta način krepijo tudi medsebojne vezi in dvigajo samopodobo.
Kako najstnika spodbujati k sprejemanju odgovornosti
Si želite najstnika, ki je nesamostojen in vedno druge krivi za vse, kar se mu slabega dogaja, ali takšnega, ki je samozavesten in jasno stoji za svojimi dejanji ter odločitvami? Če želimo najstnika naučiti odgovornosti, mu moramo najprej dati priložnost, da postane odgovoren, kar vključuje tudi sprejemanje posledic, kadar ni. V nadaljevanju preverite, zakaj je pomembno, da najstnika spodbujamo h krepitvi odgovornosti, in poiščite ideje v konkretnih smernicah.
Kako do popolnih družinskih fotografij?
Ker je december mesec, ki kar kliče po ustvarjanju skupnih spominov, smo vam pripravili nekaj trikov, s katerimi bodo vaše fotografije še lepše – skoraj takšne, kot bi vas fotografiral profesionalec.
Kako podpreti otrokove novoletne zaobljube
Prehod v novo leto nosi simboliko novih začetkov, sveže energije in tihega upanja, da bomo kot družina stopili v obdobje, kjer bo več povezanosti in notranjega miru. In tako kot odrasli tudi otroci ustvarjajo svoje novoletne zaobljube - želijo si izboljšati kakšno spretnost ali odnos, preizkusiti nekaj novega, preseči svoje strahove ...
December in konec ljubezni: kako preživeti razhod med prazniki
December je čas, ki v sebi nosi simboliko zaključevanja, povezanosti in želje po bližini. To je obdobje, ko se svet za trenutek upočasni in se družine obrnejo navznoter – k ritualom, hvaležnosti in občutku pripadnosti. Prav zato je partnerski razhod, ki se zgodi v tem času, psihološko eden najzahtevnejših, sploh če so vključeni tudi otroci. Starši hkrati doživljajo lastno žalost in izgubo, obenem pa morajo ohranjati čustveno stabilnost, da otrokom zagotovijo občutek varnosti in kontinuitete.
Perimenopavza in odnos z otroki: kako ohraniti stik v obdobju sprememb
Perimenopavza je obdobje v življenju ženske, ki pogosto prinese več kot le telesne spremembe. Vpliva tudi na čustva, razpoloženje, kognitivne funkcije, kar se pogosto odraža tudi v odnosu z otroki.
Mamice pod pritiskom: niso vsi dnevi lepi – in tudi to je v redu
Starševstvo prinaša veliko lepih in izpolnjujočih trenutkov, a tudi dneve, ko se svet zdi mnogo pretežak in ko niti ljubezen ne prinese olajšanja. Mnoge matere ob tem občutijo krivdo, ker niso vedno potrpežljive, vesele ali hvaležne.
Pet stebrov zdravega otroštva: kako uravnotežiti telo, um in čustva otroka
Zdravje otroka ni le odsotnost bolezni, temveč občutek vitalnosti, notranjega ravnovesja in radovednosti do sveta. Gre za stanje, v katerem otrok lahko raste, raziskuje, se uči in se ob tem počuti varen in sprejet. V sodobnem svetu, kjer so otroci že zgodaj izpostavljeni številnim dražljajem, polnim urnikom in digitalnim vplivom, pogosto pozabljamo, da so temelji zdravega razvoja v resnici zelo preprosti ...
Priprava na prihod sorojenca: kako pomagati malčku sprejeti bratca ali sestrico
Za prvorojenega otroka je prihod sorojenca eden največjih čustvenih izzivov zgodnjega otroštva. Svet, ki ga je do zdaj poznal in v katerem je bil središče pozornosti, rutine in ljubezni, se nenadoma spremeni. Čeprav si starši želijo, da bi prvorojenec bratca ali sestrico dobro sprejel, je povsem naravno, če ob tem doživlja tudi mešane občutke: radovednost, ponos, pa tudi ljubosumje, negotovost in strah pred izgubo pozornosti.
Ključne tegobe novopečenih staršev (in kako jih rešiti)
Tako kot vsaka večja življenjska prelomnici prinese tudi prehod v starševstvo številne izzive. Ne glede na to, kako dobro načrtujemo in se pripravljamo na novo vlogo, kasneje vedno spoznamo, koliko se moramo še naučiti o vzgoji in odnosu s partnerjem. V tem obdobju se najpogosteje pojavijo konflikti in nestrinjanja glede vzgoje, financ, gospodinjskih opravil in partnerskih pričakovanj. A z nekaj sočutja, kompromisov in ljubezni lahko mirno prekrmarimo tudi napornejša obdobja.
Čustvena pismenost je veščina, ki se je otrok uči skozi odnose
Vsak otrok vstopa v svet z bogatim, a še neizoblikovanim notranjim čustvenim svetom. V prvih letih življenja otrok čustva močno doživlja, vendar jih še ne zna razumeti, poimenovati ali uravnavati. Njegovo telo se odziva – srce bije hitreje, mišice se napnejo, solze tečejo, a pomen teh občutkov šele spoznava.
Matresenca: notranje potovanje ženske, ki postaja mati
Tako kot adolescenca pomeni prehod iz otroštva v odraslost, matrescenca pomeni prehod iz predmaterinske identitete v novo obliko - mater. Gre za globoko notranjo preobrazbo, ki vključuje tako veselje in pozitivna pričakovanja kot tudi dvome, negotovosti in včasih tudi stiske.
Kreativne in sodobne tehnike učenja za najstnike
Najstniki odraščajo v svetu, polnem dražljajev, kjer njihovo pozornost nenehno preusmerjajo telefoni, odnosniški izzivi in poplava informacij. Pri osvajanju učnih snovi so jim lahko v pomoč tehnike, ki ne le izboljšajo pomnjenje, ampak jih hkrati angažirajo, spodbujajo radovednost in jim dajo občutek, da imajo nadzor nad svojim učnim procesom. V nadaljevanju so opisane sodobne in kreativne tehnike učenja, ki jih lahko predlagate svojemu najstniku.
Izzivi očetov samohranilcev: tihi boji in moč podpornih odnosov
Biti oče samohranilec je izziv, ki ga je težko razumeti, dokler ga moški ne doživi na lastni koži. Statistični podatki kažejo, da je v Sloveniji približno 4,6 % vseh družin z otroki takšnih, kjer za otroka skrbi samo oče (SURS, 2021). Toda za številkami se skrivajo zgodbe - o ljubezni, vztrajnosti in notranji moči, pa tudi o občutku tihe osamljenosti in vsakodnevnih izzivih, ki jih družba pogosto spregleda.
Naporni september: organizacija službe in šolskih obveznosti
Začetek šolskega leta pogosto povezujemo predvsem z otroki - njihovimi pričakovanji, stiskami, pripravo na nove učitelje, ocenjevanja ... A september je prav tako intenziven in izčrpavajoč za starše. Medtem ko si vsi želimo organiziranega vsakdana, notranjega miru in harmonične družinske dinamike, se pogosto že po nekaj dneh ujamemo v spirali hitenja, prilagajanja in številnih pritiskov.
Stari starši proti staršem: Kje so meje pri razvajanju otrok?
"Ne morem jim dopovedati, da imamo pri hrani svoja pravila," se pritožujejo mamice, ko beseda nanese na stare starše. Verjetno jih je malo takšnih, ki svojih vnučkov ne bi razvajali s sladkimi dobrotami, ko jih obiščejo. Babice in dedki že od nekdaj veljajo za nekakšen sinonim za vse, kar doma ni dovoljeno. S tem seveda ni nič narobe, če gre za majhne in občasne pregrehe, ki ne škodujejo nikomur. Je pa v nekaterih primerih vseeno treba ohraniti določene meje in jih spoštovati.
Ko glava še ni v šoli: kako otroku pomagati ujeti šolski ritem
Začetek šolskega leta ne pomeni le nove šolske torbe in urnika, temveč prinaša tudi prehod v drugačen življenjski tempo, ki od otrok in mladostnikov zahteva več zbranosti, vztrajnosti in (notranje) organiziranosti.
Kako vzgojiti zvedav um in ne le pridnega otroka
Učenje je veliko več kot le zbiranje in pomnjenje informacij. Je proces raziskovanja, razumevanja in povezovanja - notranja rast, ki oblikuje otrokovo samopodobo, samozavest in odnos do sveta. Če želimo vzgojiti otroka, ki bo pogumno spraševal, raziskoval in se veselil izzivov, moramo prepoznati, da se bistvo skriva v odnosu do učenja, ki ga otrok oblikuje skozi vsakodnevne izkušnje doma in v šoli.
Zakaj imajo otroci tako radi dinozavre?
Veliko dečkov se v določenem obdobju razvoja sreča z neverjetnim navdušenjem nad dinozavri in vsem prazgodovinskim. Motivi dinozavrov na oblačilih, igračah, peresnicah, skodelicah, celo posteljnini – to ni v tem obdobju nič nenavadnega. So tudi vaš dom preplavili dinozavri? Psihologi so tej nedolžni obsesiji posvetili že kar nekaj raziskav in pozornosti, saj se 'dinoobdobje' pojavi pri mnogih otrocih. Predstavljamo vam njihove ugotovitve.
Ko šola prebuja stare rane staršev: naš notranji otrok gre tudi v šolo
Ko otrok vstopi v šolo, gre z njim tudi naš notranji otrok. To je tisti del nas, ki se morda spomni zbadljivk na hodniku. Tisti, ki se je bal govoriti pred tablo in je stiskal trebušček vsako nedeljsko popoldne. Ki je bil preobčutljiv, prezrt, zasmehovan, prestrašen, osamljen ...
Nočem še v šolo: kako olajšati čustveni prehod iz počitnic v september
Avgust je prelomni mesec med sproščenostjo poletja in bolj strukturirano jesenjo. Ni presenetljivo, da otroci v tem obdobju začnejo izražati odpor do prihajajočega šolskega leta: Nočem. Nisem še pripravljen. Rad bi še malo užival. Otrok nam s tem sporoča, da prehod iz znanega, varnega in igrivega sveta v bolj strukturirano, pričakovanj polno okolje ni lahek. Ta vmesni čas pogosto sproži občutke negotovosti, napetosti ali celo tesnobo. Pomembno je, da to prepoznamo, sprejmemo otrokovo doživljanje in mu sočutno pomagamo pri tem pomembnem mejniku.
Partner, oče, moški: kako ohraniti stik s sabo v svetu pričakovanj
Sodobni oče naj bi bil empatičen, vključen, potrpežljiv, čustveno ozaveščen, hkrati pa tudi odgovoren, stabilen in močan steber, ki zmore vse in skupaj drži vso družino. A med vsemi obveznostmi pogosto tiho izgublja nekaj ključnega – notranji stik s sabo kot moškim, ki ni zgolj v funkciji, temveč v odnosu do sebe.
Način igre, ki je izjemnega pomena za otrokov razvoj
Senzorna igra ima zelo pomembno vlogo pri razvoju otroka. Poleg tega, da vključuje vseh pet čutil – voh, vid, sluh, tip in okus, krepi tudi otrokove jezikovne in motorične sposobnosti ter spodbuja raziskovanje, ustvarjalnost, radovednost in veščine reševanja problemov. V nadaljevanju pobližje spoznajte prednosti senzorne igre in kako jo vključiti v otrokov vsakdan.
Osamljenost v partnerskem odnosu: ko si blizu, a se počutiš daleč
Osamljenost ni vedno tišina prazne sobe. Včasih se nas dotakne najgloblje prav takrat, ko sedimo poleg osebe, ki bi nam morala biti najbližje. Ko so pogovori redki in dotika ni več. Takrat osamljenost ni odsotnost drugega, temveč boleče zavedanje, da stik ni več živ. V partnerskem odnosu, zlasti v obdobju starševstva, ko skrb za otroke pogosto zasenči partnersko bližino, čustvena odtujenost ni redkost. Mnogi pari se znajdejo ujeti v rutino vsakodnevnih obveznosti, ko sicer delujejo kot tim, a izgubljajo občutek globlje povezanosti.
Kako lahko najstniku pomagamo preoblikovati FOMO v JOMO?
Današnji najstniki odraščajo v svetu, kjer se neprestano nekaj dogaja - in to ne le tam nekje zunaj, temveč tudi na zaslonu, v obliki neskončnih objav, sporočil, všečkov ... Skoraj nobena izkušnja ni več zgolj trenutek, ki se zgodi in mine, saj se vse beleži, deli in komentira. V tem kontekstu ni presenetljivo, da se mnogi najstniki soočajo z občutkom, da nekaj zamujajo. Ta občutek ima tudi svoje ime: FOMO (ang. fear of missing out), strah pred tem, da niso del nečesa pomembnega, vznemirljivega. Pa je res nujno, da so vedno vključeni v vse? In kako jim kot starši lahko pomagamo, da ta tesnoben občutek nadomestijo z nečim globljim - z JOMO (ang. joy of missing out), veseljem, da sledijo sebi, ne glede na zunanje pritiske?
Razumevanje sistemskih vlog v družini: mirovnik, družinski klovn, zlati otrok ...
Otroštvo ni čas brezskrbnosti, igrivosti in varnosti za vse otroke. V številnih družinah otroci prevzamejo določene vloge, ki niso odsev njihovega značaja, temveč odziv na neravnovesje v družinskem sistemu. Da bi ohranili čustveno stabilnost, zmanjšali napetosti ali celo preprečili razhod staršev, se nekateri otroci prilagodijo tako, da nezavedno prevzamejo vlogo v družinski dinamiki. Tako lahko postanejo črna ovca, zlati otrok, mirovnik, klovn in podobno.
Ko otrok utihne, da lahko drugi zasijejo – kaj je echoism?
Dandanes pogosto govorimo o narcisizmu – pretirani usmerjenosti vase in pomanjkanju empatije, iskanju pozornosti, potrditve in občudovanja. Manj znana, a prav tako pomembna tema je njen tihi, pogosto spregledani nasprotni pol – echoism.
Ko najstnik noče več na družinske počitnice: kako razumeti in ohraniti stik
Poletni čas, ko se družine odpravijo na skupne počitnice, je za mnoge starše dragocen del družinskega življenja - priložnost za umik od vsakodnevne rutine, skupne trenutke in povezanost. Zato ni presenetljivo, da lahko starša globoko zaskeli, ko najstnik nenadoma reče: Letos ne grem več z vami na morje.
Fenomen hikikomori: ko se mladostnik umakne v svoj svet
Na prvi pogled je mladostnik, ki čas preživlja pretežno v svoji sobi, ponoči bedi in podnevi spi, težko vzdržuje šolske ali socialne obveznosti ter se z družino skoraj ne pogovarja, lahko videti kot tipičen najstnik v problematičnem oz. uporniškem obdobju. A v zadnjih desetletjih narašča pojav, ki presega običajno vedenje odraščanja – fenomen hikikomori.
Poletje brez urnika: pomen celostnega počitka za otroke in starše
Ko se ob koncu šolskega leta zvrstijo še zadnje obveznosti, ocenjevanja in zaključne prireditve, si marsikateri starš želi samo eno – začetka poletnih počitnic. "Končno bo konec za nekaj časa," se sliši iz ust marsikaterega starša in otrok, a ko se prvi počitniški dnevi začnejo, se v misli že prikradejo novi projekti - izleti, tabori, plavalni tečaji, poletne delavnice, novi urniki, usklajevanja...
Projekt 'popolna nosečnost': kako poslušati sebe in se umakniti idealiziranim pričakovanjem
Sodobni trendi obdobje nosečnosti pogosto predstavljajo kot skrbno nadzorovan projekt, v katerem naj bi ženska sijala – fizično, čustveno in vizualno. A kaj, če je izkušnja drugačna? Kaj, če nas nosečnost ne napolni s pozitivnimi pričakovanji, ampak z utrujenostjo, dvomi, telesnim nelagodjem ali večjimi stiskami? Kaj, če naše telo in psiha ne sledita umetno ustvarjenim idealom, temveč iščeta lasten, pristnejši ritem?
Kako naj oče govori o čustvih, če sam ni imel te izkušnje doma
Fantje ne jočejo. Ne bodi tako občutljiv. Si punčka ali fant? Bodi močan! Mnogi današnji očetje so odraščali ob teh stavkih – kot opozorilih, ukazih, neizrečenih pravilih, kako naj "pravi moški" čuti. V njihovih domovih je bila tišina pogosto edini odziv na bolečino. Jok je pomenil šibkost, ranljivost ni imela prostora. In zdaj so ti isti moški očetje, pred njimi pa je naloga, ki ni enostavna: kako svojemu otroku dati nekaj, česar sami niso prejeli in poznali?
Zakaj je počitniško delo koristno?
Mnenja o počitniškem delu so različna. Nekateri starši zagovarjajo brezskrbne počitnice, ki otroku omogočijo počitek in prostočasne aktivnosti, drugi pa so privrženci privzgajanja delovnih navad. V tem primeru je odlična izbira počitniško delo.
Zakaj bi moral vsak otrok izkusiti taborjenje – koristi za razvoj
Ste že kdaj razmišljali o družinskem taborjenju kot odlični priložnosti za preživljanje prostega časa? Taborjenje ne pomeni le zabave in oddiha – gre za izjemno izkušnjo, ki otroku ponuja priložnost, da se odmakne od elektronskih naprav in vsakodnevne rutine. Dokazano je, da taborjenje spodbuja telesni razvoj otrok, hkrati pa krepi njihove socialne, čustvene in kognitivne veščine. Naravno okolje spodbuja ustvarjalnost, povezanost z družino in razvoj samostojnosti – vse to pa prispeva k celostnemu razvoju otroka.
Nezdrava družinska dinamika in njen vpliv na otroke
Družinska dinamika močno vpliva na razvoj posameznika. Vsaka družina ima svojo strukturo, kjer se prepletajo odnosi, vloge, vedenjski vzorci in komunikacija. Ti elementi skupaj ustvarjajo družinsko klimo, ki je lahko zdrava ali nezdrava. Pogosto se dinamika prenaša med generacijami – navade, vrednote in celo nerazrešeni konflikti izvirajo iz preteklosti. Zdravi odnosi spodbujajo otrokovo pozitivno samopodobo, čustveno varnost in socialne veščine, medtem ko nezdravi vodijo v negotovost, tesnobo in pomanjkanje zaupanja.
Kako narcistični očetje oblikujejo življenje svojih sinov
Odraščanje ob narcističnem očetu lahko močno vpliva na sinov čustveni in psihološki razvoj, saj narcizem, ki je značilen po pomanjkanju empatije, manipulativnem vedenju in nenasitni potrebi po občudovanju, pušča globoke sledi. Oče, ki je "kralj lastnega sveta", postavlja nerealna pričakovanja in ne dopušča kritike, kar lahko močno vpliva na otrokovo samopodobo in identiteto. Sinovi narcističnih očetov se pogosto soočajo z občutkom nemoči in negotovosti, saj morajo neprestano izpolnjevati očetove zahteve, ki so pogosto neskladne z realnostjo.
Sindrom "zlobnih deklic": Čustveno nasilje med deklicami in njegove posledice
Sindrom "zlobnih deklic" se vse pogosteje pojavlja v šolskem okolju, kjer je čustveno nasilje med odraščajočimi deklicami pogosto spregledano. Kljub temu, da je nasilje med otroki prisotno že dolgo, se danes vse bolj poudarja pomen prepoznavanja in obravnavanja različnih oblik nasilja, vključno s psihološkim. Manipulacija, posmehovanje, obrekovanje in izključevanje so le nekatere izmed oblik, ki jih lahko deklice doživijo med odraščanjem. V tem članku bomo raziskali vzroke za tovrstno vedenje ter poudarili, zakaj je vključitev staršev in šole ključnega pomena pri zaščiti žrtev.
Kako lahko kot sočuten moški pomagate tesnobni partnerki
Tesnoba lahko izrazito poseže v vsakdanje življenje, saj ne vpliva le na posameznika, temveč tudi na njegovo okolico, zlasti na bližnje odnose. Ko se moški znajde v vlogi partnerja ženske, ki se spopada s tesnobo, je ključno, da razume njeno stisko in ji nudi ustrezno podporo. Pomembno je, da ve, da tesnoba ni zgolj slab dan ali pretirana zaskrbljenost, temveč globlje stanje, ki lahko vpliva na njeno sposobnost spopadanja z vsakdanjimi izzivi.
Zakaj najstniki težko ohranjajo koncentracijo?
Mnogi starši in učitelji opažajo, da imajo najstniki pogosto težave s pozornostjo in daljšo osredotočenostjo. Razlogi za to so številni in kompleksni, povezani pa so z biološkimi, psihološkimi in okoljskimi dejavniki. Razumevanje le-teh ter uvajanje ustreznih strategij lahko bistveno pripomoreta k boljšemu obvladovanju izzivov s koncentracijo. V nadaljevanju preverite, kako jih lahko pri tem podprete.
