Iskanje

Zdravnik

Blanka Colnerič

Blanka Colnerič, psihologinja in specialna pedagoginja

Psihologinja dr. Blanka Colnerič, ki trenutno izvaja dodatno strokovno pomoč v vrtcu, večino strokovnega in znanstvenega dela nameni otrokom s posebnimi potrebami. Dileme staršev jemlje kot velik izziv, predvsem pa je zagovornica dejstva, da je vsak otrok nekaj posebnega.

Že odgovorjena vprašanja

Močenje hlač, izbirčnost in postavljanje meja

Ključne besede: močenje hlač, izbirčnost, postavljanje meja

Simptomi:

Deli telesa:

Vprašanje: POZDRAVLJENI! Imam težavo z 4-letnim otrokom in iz že podanih odgovorov sem našla marsikaj uporabnega, vendar glede na to, da je vsak otrok zase individualen, drugačen, bi rada izpostavila svoj pogled, svojo težavo in zanjo prosila odgovor. Že v naprej se vam naj lepše zahvaljujem. In sicer, iz prve zveze imam 2 otroka, tudi tega 4-letnega sina, vendar sva se z partnerjem razšla, ko je imel sin 3 mesece. Še vedno smo v stikih, gresta kdaj k njemu, vendar bolj redko, ker nikoli nima časa zanju. 2 leti sem bila nato sama z otrokoma, potem pa sem spoznala zdajšnjega partnerja s katerim sva dobila otroka pred 5-mi meseci. Zdajšnji partner, torej očim je dobesedno že na začetku sprejel dobesedno vlogo očeta za oba moja otroka, resnično ju ima rad, hodi že od začetka v šolo in vrtec na kakšne njune nastope in v celoti skrbi zanju kot pravi oče... kar prej oče nikoli ni, ker za takšne stvari pač ni bilo časa. Tudi otroka ga imata zelo rada, zelo sta nanj navezana. Sin je že 2 leti popolnoma suh in čist.Tudi ni bil kdaj težaven otrok. V zadnjem mesecu dni pa se je začelo, da več ne sliši ničesar, ne uboga, tudi kakšna kazen (danes ne bo risank, sladkarij....) ne pomaga. Včasih ob določitvi kazni joka na vso silo, včasih se z njo sprijazni, ker ve, da je delal narobe ampak naslednji dan ali čez 2 dni je ista zgodba- spet ponavlja stvari zaradi katerih je bil kaznovan. Naj večja težava je kosilo (tega ne bo jedel, pa tega ne bo jedel, mama ti me hrani-če ne ne bom jedel, ne bom jedel, nisem lačen - čeprav se mi zdi, da je že toliko časa od prejšnjega obroka, da bi "moral" biti lačen...) tudi v preteklosti je že kdaj prišlo do tega ampak redko, v vrtcu pa je vedno lepo jedel vse-zdaj pa mi vzgojiteljica pravi, da tudi v vrtcu noče več jesti ne tega pa ne tega pa ne onega. Drugače pa tudi ona ne opazi vedenjsko-kar koli nenavadnega. V zadnjih 14 dneh pa se je večkrat zgodilo, da se je doma pokakal ali polulal v hlače. Ob vprašanju zakaj - ali nisi čutil, da te tišči kakat, mi je vedno odgovoril kot da bi bil preveč zaposlen, da bi šel na wc (veš-sem moral zmagat v igri, sestra mi je ravno nekaj govorila,....) Ko ga vprašam, ko sva sama, preden greva spat na primer, če ga kaj jezi, če ga je česa strah pa razmišlja in razmišlja potem pa mi daje odgovore kot so,veš ker je sta babica pa dedek šla prej tak hitro domov, ker mu prijatelj v vrtcu ni posodil svoje igračke....) v bistvu nič takega, da bi rekla, da je lahko to posledica neke psihične stiske. Kajti pokaže ne z ničemer, da bi ga kaj težilo ampak sem vseeno želela od njega nekako zvedeti ali ga teži to, da pogreša pravega očeta - ker ga morda večkrat omeni, vendar pa tudi samo bežno, ali se morda počuti nekako zapostavljenega-ker je prišel dojenček - čeprav nima povoda za to,ker ves čas imamo tudi njega zraven, ga carkljamo, se igramo z njim, ga ne zapostavljamo zaradi dojenčka in tudi rad ga ima zelo in se hvali z njim v vrtcu, vsak dan mu daje poljubčke.Tako, da nikakor ne morem ugotoviti ali bi lahko to kljub vsemu najinemu trudu, da ne bi prišlo do tega, se pojavilo pri njem kakšno ljubosumje, ali kakšna psihična stiska, ki jo odraža na te načine ali gre zgolj za obdobje upora in trmarjenja. Tudi zdravnica je rekla enako - lahko gre za eno ali drugo, če bo to trajalo dlje, da bi pa potem res obiskali kakšnega psihologa, vendar me skrbi, čeprav se to z kakanjem pojavlja šele 14 dni pa tudi med temi dnevi-so dnevi ko gre pa normalno sam na wc. In ne vem na kakšen način naj se s tem spopadem, kako naj še poskušam od njega dobiti odgovore oziroma kako naj vem ali gre za obdobje ali za kaj drugega. Tudi 5let starejšo sesrtico ima zelo zelo rad, vendar pa zadnje čase ko sta skupaj se neprestano prepirata ali pa za vsako stvar ki jo naredi narobe prevali krivdo na njo. In podobno. Še enkrat hvala za odgovor in pomoč!
Odgovor: Pozdravljeni, V vašem vprašanju sem razbrala tri vrste otrokovega vedenja, ki vas skrbijo: močenje hlač, izbirčnost in upiranje navodilom oziroma neupoštevanje postavljenih meja. K opisanim vedenjem lahko res prispeva višja raven anksioznosti, ki pa je ne boste ublažili s pretiranimi pogovori in iskanjem vzroka njegovih težav. Preveč ˝vrtanja˝ lahko raven otrokove stiske še poviša. Ta čas raje namenite sproščenim dejavnostim – več kot jih bo, manj bo anksioznosti. Povedali ste že, da veliko pozornosti namenite cartanju, odnosom – to zagotovo prispeva k boljšemu počutju otroka in posledično večji verjetnosti uspeha, tudi pri pravočasnem odhodu na stranišče. Pri tem pa ob neuspehih niso potrebni pogovori in ugotavljanje, zakaj mu ni uspelo – pomaga naj vam počistiti, se sam preobleče, izbere sveže perilo, v katerem se bo dobro počutil. Kadar opazite, da je šel pravočasno na WC pa ga na kratko pohvalite. Pokažite mu, da zaupate in verjamete vanj in podprite izgradnjo občutka, da stvari lahko nadzoruje in zmore sam. Če med igro opazite vedenje, ki nakazuje, da ga tišči na WC, pa ga le na kratko opomnite. Pomen sproščenega vzdušja se nanaša tudi na otrokovo izbirčnost in preizkušanje meja. Izbirčnost je pogost pojav, po nekaterih ocenah naj bi se pojavila pri vsaj četrtini otrok in pogosto ni dolgotrajna. Predvsem je pomembno, da otroka ne silimo, da lahko soodloča kaj in koliko bo pojedel. Ne želimo mu vzbuditi občutka, da je njegovo hranjenje naš projekt, pri katerem želimo biti kar najbolj uspešni. Včasih pomaga, če jih vključimo v proces priprave hrane, nekatere jedi lahko spoznava preko igre, za jedi, ki jih ne mara mu včasih ponudimo ustrezno nadomestilo, vendar ne poskušamo na vsak način manj obilnega obroka nadomestiti s številnimi prigrizki. Poskrbimo tudi, da dovolj pije, včasih po nekaj požirkih vode otrok lažje kaj poje. Sproščeno in dosledno pa ravnajte tudi pri postavljanju meja. Tudi če enako pravilo preizkuša več dni zapored, vztrajajte pri svoji odločitvi, saj bo le tako dogovor tudi on sprejel. Če se poslužujte kazni, naj bo ta čim pogosteje v obliki naravnih posledic – če ne pospravi igrač, se naslednjič s temi ne more igrati, podobno če jih meče. Strinjam se, da bi bilo primerno obiskati pomoč, če bodo težave vztrajale in boste sklepali, da niso zgolj prilagoditvene narave. Do takrat pa obilo sproščenega vzdušja!
Blanka Colnerič, psihologinja in specialna pedagoginja,

1 2 3

Anketa Arhiv

Kakšna je po vašem mnenju idealna razlika med sorojencema?

Jagode

Ženska Moški