Iskanje

Zdravnik

Blanka Colnerič

Blanka Colnerič, psihologinja in specialna pedagoginja

Psihologinja dr. Blanka Colnerič, ki trenutno izvaja dodatno strokovno pomoč v vrtcu, večino strokovnega in znanstvenega dela nameni otrokom s posebnimi potrebami. Dileme staršev jemlje kot velik izziv, predvsem pa je zagovornica dejstva, da je vsak otrok nekaj posebnega.

Že odgovorjena vprašanja

Šolska anksioznost

Ključne besede: šolska anksioznost, sproščanje, samospoštovanje, pozitivna naravnanost

Simptomi:

Deli telesa:

Vprašanje: Pozdravljeni.Imamo problem, za katerega res ne vem kako ga rešiti.Hči je stara 6 let in obiskuje 1.razred.Problem je v tem ,da je pri pouku zlo tiha in da ne sodeluje.Velikokrat ,ko je izzvana,da mora kaj povedati ali odgovoriti na vprašanje molči in ne spregovori.Doma se velikokrat pogovarjamo o tem ,kaj je narobe in vedno reče ,da jo je v šoli strah,da se boji ,da bo povedala narobe in da se ji bodo sošolci in sošolke smejali.Vedno znova in znova ji govorim ,da je ne bo nihče kregal in da se ji tudi ne bo nihče smejal,če bo narobe povedala.Vsak dan se pogovarjava o tem ,da mora govoriti in sodelovati in ,da takrat ,ko je vprašana naj pomisli name kako bom vesela ,ko bom zvedela,da je lepo sodelovala.Problem je v tem ,ker je ne morejo ustno ocenit.Na drugih področjih se normalno razvija.Se je pa razvila v 100% perfekcionista in vsi njeni izdelki so zelo lepi.Res je,da zaradi tega dela počasneje in ji stvari ostanejo in jih potem dokonča doma.Vendar to še ni tko problem ,ker pri tem dosega cilje,problem je samo v tej njenem sodelovanju.Z možem več ne veva kaj narediti,kako to težavo rešiti.Podpisala sem tudi izjavo,da dovoljujuem ,da jo pri pouku opazuje defektologinja,da vidi kje je težava.Danes je bila zraven na govorilnih urah,ker je tako učiteljica svetovala.Vendar ,takoj ,ko je prišla učiteljica je ona postala plašna in ni skoraj nič povedala,čeprav sem bila jst zraven.Prosila bi vas za nasvet,kajti bojim se,da zaradi te težave ne bo šla naprej v drugi razred pa čeprav ostalo vse dosega.Hvala !
Odgovor: Pozdravljeni, anksioznost in z njo povezane težave so za otroke hud zalogaj, zato je dobro, da ste jih prepoznali in na njih pričeli timsko delati. Priporočljivo bi bilo deklico naučiti kakšne preproste oblike sproščanja, vsaj trebušnega dihanja (dihanja se uči tako, da se ob globljem dihanju desna roka na trebuhu dviga in spušča, leva na prsnem košu pa miruje, kot bi v trebuščku napihovala balon). Ko smo napeti, dihamo plitko, globlje dihanje prispeva k sprostitvi, v sproščenem telesu so tudi misli bolj pozitivne. Nič niste povedali, kako je z njenimi odnosi z vrstniki. Dobro bi bilo podpreti vrstniške interakcije (npr. popoldanska igra s kakšno sošolko), da se bo v razredu počutila bolje. Tudi na govorilne ure naj še gre, morda se dogovorite, da jih imata deklica in razredničarka tudi kdaj sami, med poukom, pred tem pa dorečite, kaj ji bo povedala, predstavila (naj ne bo v povezavi s šolsko snovjo, opiše lahko kakšen svoj hobi, nekaj kar ji dobro gre ipd., kar lahko kasneje predstavi tudi sošolcem). Tako bosta brez občinstva postopoma gradili odnos in se bo kasneje vsaj malo lažje sprostila tudi, ko bo potrebno pokazati znanje. Predlagam tudi delo na ozaveščanju njenih močnih področij ter podporo samospoštovanju (ozavestite kaj ji gre dobro, a ji tega ne razlagajte ali naštevajte vi, naj sama poišče svoje ˝zaklade˝, tako bo v te lastnosti bolj verjela). Lahko tudi nariše plakat vsega, na kar je pri sebi ponosna, in ga obesi na vrata. Tudi, če ji kdaj ne uspe v šoli, ji ostane še veliko drugega (npr. odnosi v družini, prijatelji, morebitni ljubljenčki ipd.), na kar se bo v tem primeru lažje spomnila. Ob bolj trdnem zaupanju vase, bo potreba po potrditvah morda vsaj za odtenek nižja. Skrbi vas tudi, da zaradi te težave ne bi napredovala v naslednji razred? Vam je to kdo omenil? Poskusite se s kom pogovoriti o vašem strahu, morda z razredničarko, s partnerjem. Tovrstne informacije je morda slišala ali zaznala tudi deklica, v tem primeru je že tako visoka raven strahu ob izkazovanju znanja seveda še višja. Strokovnjaki v šoli bodo presodili o tem in vam svetovali, poskušajte pa pogledati na šolsko napredovanje in uspehe v smeri, da izobraževalni uspeh ni edini pomemben, niti ni najpomembnejši. Otrok potrebuje podporo na socialnem in čustvenem področju. Radi jo imate ne glede na njene uspehe, povsem enako tudi kadar se ji ne uspe izpostaviti oziroma pokazati znanja. Predlagam, da se po nekaj opazovanjih defektologinje vsi sestanete (starši, razredničarka, ostali strokovni delavci, otrok) in skupaj razmislite možnostih podpore deklici, po potrebi se dogovorite tudi o morebitni podpori zunanjih strokovnjakov. Najbolje, da deklico vprašate, kako bi ji bilo lažje, česa si želi ipd. Siceršnjo plašnost se da do neke mere premagati, deklica pa ima že sedaj veliko močnih področij. Raje kot o šoli se vsak dan vedno znova in znova, kot pravite sami, pogovarjajte o čem drugem, pojdite v naravo. Pozornosti vse pogosteje namenjajte pozitivnim in manj ˝šolskim˝ platem. Srečno!
Blanka Colnerič, psihologinja in specialna pedagoginja, 14.04.2014

1 2 3

Anketa Arhiv

Kdaj vaš otrok začne nagajati?

Oblačenje

Ženska Moški